Planinsko polje in travniško cvetje

Sobota, 16. maj 2020

Planinsko polje je najbolj tipično, poplavno kraško polje v Sloveniji, ki se vsaj dvakrat na leto spremeni v jezero.

Dolgo je okoli 5 km in široko okoli 2,5 km.

Po Planinskem polju teče reka Unica, ki priteka iz Planinske jame in je del sistema kraške reke Ljubljanice, imenovane tudi reka sedmerih imen. Zaradi mehkega padca reke in mehkega terena Unica teče v obliki številnih meandrov, njen tok pa je dolg 18 km. Čeprav je na polju znanih več kot sto požiralnikov, pa po daljšem deževju vsi skupaj ne morejo dovolj hitro odvajati narasle vode. Zaradi nesorazmerja med dotokom in odtokom nastajajo večkrat na leto poplave, ki lahko trajajo le nekaj dni ali več mesecev. Voda se ponekod dvigne do 10 m.

Parkirala sva pri informativni tabli o Jamborni cesti med Planino in Razdrtim, ter opisom furmanske vasi. Od tam sva se odpravila po lepi cesti na ogled Planinskega polja in cvetja, ki v tem času tam cveti.

Roza obarvani travniki

Levo in desno so bili travniki roza obarvani s cvetočo kukavičjo lučco. Njeno nežno stebelce in cvetovi so že klonili pred dežjem, ki ga je bilo v preteklih dneh veliko.

Planinsko polje sestavljajo mokrotni travniki. Na njih rastejo posamezna drevesa in grmovje.

Poletni veliki zvonček

Tam najdeš veliki poletni zvonček, travniško morsko čebulico, sibirsko peruniko, kačji jezik, močvirsko kukavico, ilirski mleček, močvirski svišč,......

Travniška morska čebulica

Najbolj zanimiva in hkrati že ogrožena vrsta je travniška morska čebulica.

Sibirska perunika, že ogrožena cvetlica močvirskih travnikov.

Kukavičja lučca

Navadni gabez

Zvončica

Ognjeni hrošč

Šmarnica

Dvodomna špajka

Zaradi obilice težja v preteklih dnevih, so bili travniki mokri in hoja po njih brez škornjev nemogoča. Čeprav sva želela po traktorskih poteh priti do vasi Laze, nama zaradi tega ni uspelo. Vrnila sva se na izhodišče, se odpravila do reke Unice in se po drugi cesti napotila v Planino.  

Reka Unica

Naselje Planina

Planina je bila včasih najpomembnejša furmanska postaja (štacjon) med Ljubljano in Trstom ter izhodišče za Jamborno cesto. Furmani so Planino poznali tudi pod imenom borza, saj so se tukaj že sklepali posli za blago, ki je bilo dokončno prodano šele v Trstu. V vasi so se za stalno naselili večji trgovci, podjetniki, špediterji in posestniki, v iskanju dela pa so od vsepovsod prihajali furmani. Poleg številnih kolarskih in kovaških delavnic je bilo v vasi več gostiln, ki so lahko sprejele do sto prevoznikov z njihovimi konji, vozovi in blagom vred. Gostilne so imele velike gostinske prostore, prenočišča, hleve za lastne in tuje konje ter velika skladišča za najrazličnejše blago.

Planina se že leta  1217 omenja kot trg, na katerem je bila postavljena mitnica goriških grofov. Leta 1728 je kraj postal tudi pomembna poštna postaja na poti od Ljubljane do Benetk.

Pikapolonica na listih koprive.

Podružnična cerkev sv. Roka

Cerkev sv. Marjete

Po nekaj urah sva zaključila z najinim sprehodom po Planinskem polju in Planini. Na poti domov pa sva že delala plane, da se naslednjič odpraviva na krožno pot iz vasi Laze proti Jakovici, do zavoja reke Unice, na vrh Jakovškega hriba in nazaj v Laze.