3. DAN
Petek, 22. maj 2020
Na PZA-ju v Izoli sva ostala do 12. ure, potem pa sva se odpeljala v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra.
 |
| Center za obiskovalce. |
 |
| Na začetku 2 km dolge krožne učne poti po Škocjanskem zatoku. |
 |
| Le koliko skoči v daljavo lisica, bolha, kobilica, zajec, žaba in konj? |
 |
| Ptice |
 |
| Informativna tabla o pravilnem in nepravilnem obnašanju v Škocjanskem zatoku. |
 |
| Opazovalnica |
 |
| Informativna tabla o kamarških konjih in podolskem govedu. |
Kamarški konji živijo prosto v naravi v močvirnih predelih na izlivu
reke Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in se je skozi naravno
selekcijo prilagodila na življenje v močvirjih. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so prve kamarške konje iz Francije prepeljali v Deželni naravni rezervat na izlivu Soče v sosednji Italiji. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok skrbijo za travniško vegetacijo.
 |
| Opazovalnica |
 |
| Prikaz nepopolne in popolne preobrazbe. |
 |
| Popolna preobrazba |
 |
| Nepopolna preobrazba |
Za popolno preobrazbo je značilno, da se iz jajčec izležejo ličinke, ki niso podobne odraslim živalim. Za ta razvoj je značilen stadij bube - ličinka se zabubi in iz bube se razvije odrasla žival. Popolna preobrazba je značilna za metulje, hrošče, žabe, muhe, komarje,....
Za nepopolno preobrazbo je značilno, da se iz jajčec izležejo ličinke, ki z rastjo in razvojem postajajo vse bolj podobne odraslim živalim. Nepopolna preobrazba je značilna za kačje pastirje, enodnevnice, strigalice, želve, kače,...
 |
| Močvirnat svet |
 |
| Pasijonka |
 |
| Na koncu učne poti. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar