Nedelja, 8. september 2019
Na deževen nedeljski dan smo še zadnjikrat pocrkljali, pobožali in
objeli našo nagajivo, vztrajno, prisrčno, zvesto in sploh unikatno Cindi. Veliko in še vedno premalo let nam je vsak dan naredila lepši in
zabavnejši. Težko se bomo navadili, da jo ni več. Pogrešali bomo njene tople
rjave oči, ki so nam sledile vsepovsod. Njeni štrleči ušesi, ki sta poslušali
ali pa tudi ne. Njen topel, vlažen jeziček, ki nas je mimogrede obliznil. Njen
repek, ki je veselo pozdravljal prav vsakega, ki jo je obgovoril. Njeno igranje
s plišastim rakunom in valjanje po tepihu. Njeno veselje do plavanja, kolesarjenja in gričev.
Čeprav jo bomo neizmerno pogrešali, nam je nanjo ostalo veliko čudovitih, nepozabnih spominov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar