nedelja, 13. marec 2016

Planina nad Vrhniko (733 m)

Četrtek, 10. marec 2016

Planina nad Vrhniko je ena od najbolj priljubljenih pohodniških točk v okolici Ljubljane.

Nanjo vodi kar nekaj pešpoti: čez Kuren, preko Špice, čez Storžev grič mimo Bukve, preko Blatnega dola, preko Starga malna. Avto smo parkirali na stičišču dveh poti in se po slabi, razriti, makadamski poti napotili proti Starmu malnu.
Ustavili smo se pri smrekovem podmladku. Zaprli smo oči in že videli  visoke, zdrave, mogočne smreke. 

Po dvajsetih minut smo prispeli do mlinskega kolesa.
Star maln.
Betanjc.
Od tam smo že zagledali Star maln, kjer se nahaja koča in ob njej naravno kopališče. V bližini koče so postavili 250 let star brest, ki je rastel na pobočju Ljubljanskega vrha. V Star maln so ga pripeljali leta 1987. Rekli so mu Betanjc.
Od tam smo nadaljevali ob potoku Bele. Zaradi neprehodne poti in table zaprta pot, smo se preusmerili na pot, ki se je precej strmo vzpenjala.

Za pomoč pri vzpenjanju so bile napeljane vrvi. Malce upehani in segreti smo prispeli do Lintverna (izvir Bele ), kjer je na tleh ležalo ogromno podrtih dreves.
Izvir Lintvern (po nemško zmaj) je znan kot kraška znamenitost, ki občasno  bruha vodo.
Pozelenele lesne gobe.



Nadaljevali smo proti Planini.

Tam nas je pričakalo zaprto zavetišče in razgledni stolp. Lačnim nam je bilo žal, da je zaprto, saj smo se že videli kako uživamo ob Cankarjevi kavi in štrukljih s suhimi figami.
Razgledni stolp na Planini je visok 22 m in spada med najvišje lesene samostoječe objekte v Sloveniji.
Od zgoraj je vrtoglavi pogled na zavetišče.

Tudi razgled je obsežen in pogled se nam na vsaki strani ustavi kar za nekaj časa. 

Nazaj smo se vračali po isti poti. Prisluškovali smo šumenju gozda in poslušali žvrgolenje ptic. Našo pozornost je dobila malo drugače oblikovana bukova kresilka.

Med potjo smo se spogledovali z vresjem, zvončki, trobenticami, telohi, jetrnikom in pljučnikom. Razvejana drevesa in ležeča debla so nam burila domišljijo. Tako smo zelo hitro prispeli do Starga malna. Še nekaj časa smo hodili ob strugi Bele, se dvignili na ta slabo makadamsko cesto in že zagledali naš avto.


Ni komentarjev:

Objavite komentar