Pohod po Orionovi poti

3. DAN
Sobota, 19. avgust 2017

Jurklošter - Pohod po Orionovi poti - Veliki Dol

Čeprav še dan prej nismo bili prepričani (napovedan dež in strele), da se bomo udeležili pohoda po Orionovi poti, smo se premislili.
Na vabilu za pohod smo si prebrali, da je Orionova pot speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je tam bilo megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Gradi na tezi, da stara prazgodovinska gradišča v območju Oriona v dolini Gračnice s sozvezdji predstavljajo ostanke kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev.

Jurklošter-Mrzlo Polje-Pojerje-Blatni vrh-Puršnica-Marof-Mrzlo Polje-Jurklošter.

Ob 9. uri zbiranje pohodnikov pred nekdanjo samostansko pristavo.

Kipec Marije.

Gračniški slap.

Šmidov mlin.

 

Ribnik Marof.

Tik pred prihodom na izhodišče, so nas že lovile prve dežne kaplje. Odšli smo v cerkev, kjer smo počakali na voden ogled. Predstavljena nam je bila zgodovina kartuzije (skrivni hodniki, samostanska knjižnica, ljubezen Friderika II. Celjskega in Veronike Deseniške).

Kipa Henrik I. in Janez Krstnik. 

Vrata v skrivni prehod.

Stopnice.

Skrivni prehod.

Kuhinja.

Soba.

Po ogledu in prisluženi malici, smo se v dežju odpravili na Veliki Dol. 

4. DAN
Nedelja, 20. avgust 2017

Veliki Dol-Sevnica

Iz Velikega Dola smo se odpravili na potep po Sevnici in se sprehodili ob reki Savinji. Potem pa smo se odpeljali proti domu.

Celjska koča, Svetina, Jurklošter

1. DAN
Četrtek, 17. avgust 2017

Trojane-Celjska koča

Samo nekaj dni smo ostali doma, potem pa smo se odpravili na obisk v Celje. Za prenočišče smo si izbrali PZA na Celjski koči.

Celjska koča.

Zamujeni sončni zahod.

2. DAN
Petek, 18. avgust 2017

Celjska koča - Svetina - Spominski park Teharje - Jurklošter

Po mirnem nočnem spancu, smo se zjutraj zelo zgodaj zbudili. Odpravili smo se na vrh 718 m visoke Grmade, kjer se nahaja zvonček želja in najlepši pogled na Celje. Od tam smo se vrnili do Celjske koče in se odpravili še na 834 m visoki Tolsti (Tovsti) vrh. Hodili smo po razgibani gozdni in gobarski učni poti, kjer smo spoznavali posamezne vrste gob in se seznanili z drevesnim horoskopom.

Mirno spanje.

Križ in zvonček želja na Grmadi.

Najlepši pogled na Celje.

Pogled na Celjsko kočo.

Gozdna in gobarska učna pot, ter drevesni horoskop.

Tolsti vrh s skrinjico.

Zavarovano brezno na Tolstem vrhu.

Vhod v 10 m globoko brezno, s skupno dolžino rovov 20 m.

Na tabli pri tisi smo prebrali njen drevesni horoskop, ki pravi, da njen prožen in hkrati trden les spominja na aktivno življenje ljudi rojenih v času od 23. 7. - 23. 8.. Imajo izrazito življenjsko voljo, zato radi prevzemajo dominantno vlogo. So ustvarjalni, radi se zabavajo. Življenje idealizirajo, kljub temu pa so širokosrčni. Velikokrat se želijo zaplesti v sanjske romance. Zmeraj hočejo napravit dober vtis.

Tisa je drevo, ki je z izjemo rdečega plodu okrog semena, zelo strupena. Zanimivo pa je, da so zajčki, morski prašički in mački na strup odporni. Lubje tise vsebuje taxol, ki pomaga pri zdravljenju rakavih obolenj. Tisa lahko doseže zelo visoko starost.

Poletno sankališče Bobkart.

Pogled na Celjsko kočo, Grmado.

Svetina

Pri šoferju kombija, ki je bil parkiran zraven nas, smo se pozanimali kakšna je cesta do Svetine (lepa).  Pa smo se odpravili. Hribovska vasica Svetine leži na nadmorski višini 683 m. Že od daleč opazimo mogočno cerkev z osmerokotnim gotskim zvonikom, ki je bila že v srednjem veku božjepotna in romarska.

Vasica je leta 2004 in 2006 pridobila naziv Najlepše hribovske vasi s pečatom gostoljubnosti. 

Cerkev Marije Snežne.

 

Podružnična cerkev sv. Križa.

 

Na tamkajšnjem pokopališču se nahaja grob Alme Maksimiljane Karlin (1889-1950), svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, pesnice in zbirateljice. V letih 1919-1928 je prepotovala skoraj ves svet. Že med potovanjem je v raznih časopisih objavljala številne reportaže, novele in podlistke. Napisala je 22 romanov, potopisov in zgodb.

Spominski park Teharje

Spominski park Teharje je osrednji državni park Republike Slovenije, ki je posvečen nekdaj zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Nahaja se na območju Bukovžlaka pod Teharjami, kjer je bilo zaprtih in po večini tudi usmrčenih ali od tam v smrt odpeljanih okoli 5.000 ljudi.  

Kartuzija Jurklošter

Za spanje smo tokrat izbrali Jurklošter. Parkirali smo pred kartuzijo Jurklošter, ki se nahaja v dolini Gračnice.
V kompleksu kartuzije je ohranjena samostanska cerkev,  ostanki baročnega dvorca, del obzidja z  obrambnim stolpom, nekdanja samostanska pristava in kamniti most čez Gračnico.

Samostanska cerkev sv. Mavricija.

Sončna ura.

Del obzidja z obrambnim stolpom.

Kamniti most čez Gračnico.

Zvečer pred spanjem pa smo si na prostem ogledali film Butec in butec.