Sobota, 16. avgust 2025
Iz PZA-ja sva se zjutraj odpeljala do industrijske cone Lepovče, kjer sva parkirala.
Ribniška naravoslovna pot
Od tam sva se odpravila po dobro označeni Ribniški naravoslovni poti do Sv. Ane (920 m). Pot naju je vodila skozi gozd, mimo Jamarskega doma pri Francetovi jami, kmetije Seljan do cerkvice Sv. Ane na Mali Gori.
Na celotni poti so postavljenje informacijske table.
Gozd blagodejno vpliva na človeka in okolje, saj čisti zrak, blaži hrup, vpliva na podnebne spremembe, preprečuje spiranje prsti, zadržuje plazove in hudournike in moč vetrov.
 |
| Jamarski dom, medved in psička Lili. |
 |
| Manjši zaselek pri kmetiji Seljan. |
Na tabli piše, da je kmetija Seljan samotna hribovska kmetija s stoletno preteklostjo in kot taka posebnost v tem okolju. Priimek in naslov lastnika kmetije pa sta že več kot 150 let ista.
Na tabli piše, da gozd ni le z drevjem poraščeno območje, je veliko več. Zamižala sem in poskušala začutiti njegov utrip. Zaslišala sem ptičje petje, mimo mene je priletela muha, veter se je na rahlo zaganjal v krošnje dreves. Gozd se neprestano spreminja in v vsakem letnem času ga občutimo drugače.
Do cerkvice sva hodila 1 uro in 30 minut. Na tabli sem prebrala, da je na tem mestu v halštatski železni dobi stalo utrjeno gradišče s trojnim nasipom. V 15. st. je bilo pod Sv. Ano še danes vidno kresišče, preko katerega je potekal ob napadu Turkov "ognjeni telefon" od Vinice v Beli Krajini do Ljubljane. Cerkev Sv. Ane omenjena v urbarju že leta 1576 velja za najvišjo ležečo cerkev v ribniški župniji.
Od nje se pot nadaljuje do Sten Sv. Ane, še 20 minut hoje. Bil je zelo vroč dan in midva se nisva odločila za nadaljevanje poti, rajši sva si vzela počitek in posedela na klopci z lepim razgledom v dolino.
V bližini cerkvice se nahaja planinska koča, nekdanja kmetija in mežnarija, ki je bila odprta. Mimo nje sva se odpravila nazaj v dolino, kjer sva se ustavila pri Jamarskem domu. Tam naju je pozdravila psička Lili.
Bil je čas kosila, pa sva si naročila vampe, gobje polpete s pomfrijem (vse domače), sočno sladico, pijačo in kavo. Kar nekaj časa sva se tam zadržala, klepetala in uživala.
Pred odhodom pa sva šla pogledat še pujso Štefko, ki pa se ni pustila motiti pri svojem popoldanskem počitku.
Kamp Katra Vinica
Iz Ribnice sva se odpeljala v kamp Katra Vinica, kjer sta že bila sinova z družinama. Kamp je bil popolnoma zaseden, vendar sva še našla prostor, kjer sva lahko parkirala.
Nedelja, 17. avgust 2025
V nedeljo se je večino dopustnikov odpravilo domov. Tudi naši so se poslovili in midva sva se premaknila na njihovo mesto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar