sobota, 16. avgust 2025

Potep po Sloveniji / Ribnica

1. DAN / Petek, 15. avgust 2025

Za nekaj dni sva se odpravila od doma. Odpeljala sva se v Ribnico. Parkirala sva na parkirišču za avtodome v bližini Rokodelskega centra Ribnica. 

Rokodelski center Ribnica

Najprej sva odšla na ogled Rokodelskega centra. Plačala sva vstopnino in dobila kratek vpogled o ogledu. Med ogledom sva sledilam zgodbam iz preteklosti in si ogledala sedanje rokodelsko znanje. 

Rokodelski center

Ribničan Urban razkriva.
 

Leta 1492, le enajst dni po Kolumbovem odkritju Amerike, je avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je dovoljeval prodajo živine, pridelkov in domačih izdelkov. S tem je bil Ribničanom omogočen nov vir zaslužka, ki ga zaradi številnih slabih letin in nenehnih vpadov Turkov ni bilo. To je bil tudi začetek krošnjarstva in izdelovanja suhe robe. 

 

Krošnjar 

Krošnjarji so svojo robo nosili s pomočjo krošnje - posebej oblikovane deske na katero so navezali obode ter rezervne mreže za rešeta in sita. Za krošnjarjevo robo so poskrbeli različni mojstri suhorobarstva. Izdelovali so obode oziroma mreže za rešeta, škafe, kadi, čebre in drugo posodo, žlice, kuhalnice, zobotrebce, košare. Nepogrešljivi so bili tudi orodjarji in strugarji. Svojo robo so prodajali skoraj po vsem svetu (peš, tovornimi konji, konjsko vprego, kolesom, vlakom, avtomobilom,..) 

Za svoje odhode po svetu, so popotni prodajalci, zdomarji, krošnjarji potrebovali potni list, ki je bil veljaven eno leto z možnostjo podaljšanja. 

                                       

 Ribnica

Ko sva zapustila Rokodelski center, sva se odpravila na ogled Ribnice. Ogledala sva si Park kulturnikov, ribniški grad, prireditveni prostor, formo vivo, reko Bistrico, Napoleonov most, cerkev sv. Štefana. 

Park kulturnikov s kamnitimi obeležji, z vklesanimi imeni pomembnih ljudi (pesnikov, pisateljev, kulturnikov, znanstvenikom,.), ki so prispevali k razvoju Ribnice.


Grad v Ribnici stoji že od leta 1263. 

Prireditveni prostor

Forma viva

Francoski most in zvonika cerkve sv. Štefana.

Skulptura Ribniške partizanske družine.
 
Kamniti most čez Bistrico 

Gallusovo nabrežje in reka Bistrica.

Cerkev sv. Štefana z zvonikoma, ki sta delo arhitekta Jožeta Plečnika. 

 

Po sončnem zahodu, sva se vrnila v avtodom, kjer sva mirno prespala noč.  

Ni komentarjev:

Objavite komentar