ponedeljek, 9. marec 2020

Na Senico nad Modrejem za dan žena

Nedelja, 8. marec 2020

 Za dan žena sva se odpeljala v Modrej pri Mostu na Soči.


Parkirala sva na parkirišču ob cesti.

Modrej

Senica-60 minut.

Skozi vasico Modrej in ravnino Stopca sva prišla do table, ki naju je usmerila na Senico, 658 m visok hrib. Zavila sva v gozd, kjer se je steza vseskozi strmo vzpenjala.

Zimzelen

Bela vijolica

Slokastoplodni repnjak
Votli petelinček


Čemaž

Ob poti so rasle trobentice, vijolice, čvrsti in votli petelinček, jetrnik, dvolistna morska čebulica, zimzelen, jesenski podlesek, pomladanski žafran, bodeča lobodika, čemaž....



Zelo strupen jesenski podlesek
Čemaž oz. medvedov luk


Jesenski podlesek ima podobne podolgovate liste kot čemaž. Čemažu listni peclji gledajo iz tal, pri podlesku pa vsi listi zrastejo v navidezno enotno steblo. Čemaž od jesenskega podleska ločimo tudi po vonju, saj samo čemaž diši po česnu. Jesenski podlesek je smrtno strupen saj vsebuje alkaloid kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Že majhna količina zaužitega jesenskega podleska je lahko  smrtna.

Klopi za počitek.



Rastišče tise na Senici se danes ponaša z največjim številom tis v Sloveniji na enem mestu.


Strupena dvolistna morska čebulica.




Pomladanski žafran
 

Oznaka za Juliana trail.



Čez pobočje Senice je potekala druga linija avstrijskih položajev, ki so v zgornjem delu dobro ohranjeni še danes.

Gozd v odtenkih rjave in sive barve.

Še minuta do razgledišča Senica.

Pogled v nebo.


Razgledišče Senica.

Na razgledišču sva posedela na klopci. Vpisala sva se v vpisno knjigo pod zaporedni številki 509 in 510. Ko sva uživala v razgledu, so na razgledišče prišli trije ljudje. Prav vse tri sva poznala. Presenečeni in veseli, da smo se po nekaj letih prav tu srečali, smo se za celo uro zaklepetali.
 


S Senice je eden najlepših razgledov na smaragdno reko Sočo, Kaninsko pogorje, Modrej, Most na Soči, Tolmin in okoliške vasi.



S Senice sva se midva odpravila po isti poti nazaj, oni pa so nadaljevali v Ljubinj.

Kapelica v Modreju in parkirišče.

Izvir zdravilne vode pod Grmom.


Zdravilna voda teče iz spodnje cevi.

Pri izviru pod Grmom sva v steklenice natočila dobro pitno vodo.

Pogled na vasico Modrej in Stenico.

Vodo sva odnesla v avto in se odpravila na kavo v bližnji bar. Zmotila sta naju motorista, saj enemu motor ni hotel vžgati. Previdno sta vprašala, če imava mogoče zagonski kabel. Seveda sva ga imela in motor je hitro vžgal. Zahvalila sta se, si nadela čeladi in se odpeljala.


Midva pa sva odšla na kapučino. Posedela sva na klopi s pogledom na jezero in počasi pila kapučino. Ko je postajalo hladneje, sva plačala in se zadovoljna s čudovito izkoriščenim dnevom žena odpravila domov. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar