Slovenija je 12. marec 2020 ob 18. uri na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja številnih primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo.
V tem času, ko je na pohodu koronavirus, se drživa priporočenih ukrepov in sva večino dneva doma. Vsak dan je na vrsti pospravljanje, kuhanje, urejajanje vrta, gledanje televizije, reševanje križank ali branje dobre knjige. Brez sprehodov pa vseeno ne gre. Če je le mogoče, se s Kalo in njenim lastnikom odpravimo na Zagodov vrh. Izberemo nemarkirano pot, kjer največkrat ne srečamo nikogar.
Tudi v četrtek smo se odpravili nanj. Parkirali smo kar na parkirišču pri pokopališču. Kmalu smo se začeli vzpenjati po kolovozni poti iznad pokopališča.
Ob poti nas je s svojo rumeno barvo nase opozoril navadni lapuh.
Na enem mestu so si delali družbo navadni jetrnik ali plavček, podlesna vetrnica ali bohkova srajčka, spomladanska torilnica ali mačkove očke in pljučnik ali sladko vince.
Po ponovnem vzponu, smo zagledali drugo travnato pobočje. Tudi to je bilo posejano z belimi žafrani, imenovanimi tudi nunka.
Delček poti smo hodili po storžih, ki so ležali na tleh.
Prišli smo na kolovoz, se ozrli na sončno stran in zagledali lovsko opazovalnico.
Pa ne samo opazovalnico, ampak tudi majcene, nežne nunke.
Od tam smo po 5 minutah prišli do razgledne točke, kjer smo za kratek čas posedeli. V daljavi se je nejasno videl Triglav. Kmalu so se nas lotile prve mravlje, ki so hotele klopco samo zase.
Na Zagodovem vrhu in nazaj smo bili v 1. uri in 45 minutah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar