Zbudila sva se v lep, sončen dan. Po poznem zajtrku sva se odpravila na celodnevni potep do Vrta kaktusov in Krajinskega parka Sečoveljske soline.
Vrt kaktusov
V Vrtu kaktusov v Seči pri Portorožu naju je sprejela starejša gospa, lastnica vrta. Plačala sva vsak 2 evra za ogled. Že takoj nama je bilo rečeno, da lahko narediva samo 5 posnetkov, pa še ti ne smejo zajemati samo enega kaktusa. Gospa nama je povedala, da je vrt v družinski lasti in je prva slovenska gojilnica kaktusov. V njemu je okoli 1600 vrst kaktusov in sukulent, poleg njih pa tudi različnih mlečkov, živih kamenčkov, čebulnic,.... Najstarejši kaktus v zbirki je Taščin fotelj (Echinocactus grusonii) iz leta 1955. Domov ga je prinesel mož, ko je bil kaktus star komaj 3 leta. Izvedela sva o začetkih nastajanja vrta, vzgoji kaktusov, njihovi oskrbi in tudi nekaj zanimivosti o posameznegih kaktusih.
Po ogledu vrta sva se odpravila še na ogled Sečoveljskih solin.
Prvič sva se sprehodila po mostovžu, ki je postavljen vzdolž kanala Sv. Jerneja.
Krajinski park Sečoveljske soline
Krajinski park Sečoveljske soline je zavarovano območje, ki obsega predvsem Sečoveljske soline. Park je mednarodno pomembno mokrišče po Ramsarski konvenciji od leta 1993 in je uvrščen v omrežje Natura 2000. Zavetje ponuja številnim pticam, pa tudi drugim živalim in slanoljubnim rastlinam. Simbol parka je mala siva čaplja.
Sprehodila sva se po Učni poti po Leri, ki je dolga približno 1,3 km. Speljana je po lesenem mostovžu in ozkih potkah, ki vodijo mimo trgovine Lera in slanih bazenov, kanalov in nasipov do Solinarskega trga in centra za obiskovalce.
Na poti sva se ustavila v trgovini Lera, kjer prodajajo sol in ostale izdelke, ki so povezani s solinarstvom.
Nad trgovino se nahaja galerija, kjer sva si ogledala razstavljena dela pod imenom "Zgodbe v barvah".
Zaradi različno slanih bazenov (bazeni za zgoščevanje in bazeni za kristalizacijo) se sol pridobiva po tradicionalnem postopku. Na dnu nekaterih bazenov solinarji gojijo biosediment, imenovan petola, ki pomaga čistiti sol. Na nekaterih delih poti so postavljene informativne table in QR kode.
V Leri je center za obiskovalce, razgledna ploščad in okrepčevalnica. Zanimiva sta anemometer in zvon na vratarnici, s katerim so solinarje klicali na malico ali sestanek.
V centru za obiskovalce sva si prebrala vse o pridelavi soli, njeni razširjenosti in proizvodnji v Sredozemlju, vrstah soli glede na način proizvodnje, pridelavi soli, gojenju petole. Ogledala sva si maketo sistema vodnih bazenov. Za konec pa sva si ogledala tudi film o življenju solinarjev in procesu pridobivanja soli.
Poučno izkoriščen dan sva zaključila na obali, kjer se je dan poslavljal v čudovitih barvnih odtenkih, ki jih je naredilo zahajajoče sonce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar