ponedeljek, 10. september 2012

Na Pšenku

Sobota, 8.9.2012
Taborniki Rodu Srebrnih krtov Idrija so organizirali taborniški piknik ob praznovanju 60-letnice, ko je prvič zaplapolala njihova zastava.
Že dopoldne smo se peš odpravili na Pšenk, kjer se na jasi v gozdu nahaja taborniška koča.


Po poti je sledilo metanje palice in dirkanje za njo.
 
Ta bodeča neža je ob ozki strmi poti prav "bodla" v oči.
V gozdu vedno opazujem in poslušam. Tako vidim miško, veverico, ptice. Rada se zapodim za njimi.


Prispeli smo na Pšenk. Pred kočo se nahaja taborni prostor z ognjiščem in jamborom.
Za obljubljeni golaž smo bili prezgodnji. Kuhar Zvone in njegova pomočnica Irma sta nam povedala, da se mora golaž kuhati vsaj še dve uri.
Medtem sem preizkusila notranjost šotora.
Pregledala sem še to taborniško napravo.
Mogoče so vedeli, da sem hotela prav to drevo polulati.
Počasi smo se odpravili naprej do koče na Hlevišah.
 
Pri koči smo srečali prijatelje. Z njimi smo poklepetali in se poigrali s Cindi.



Ob prihodu nazaj v tabor je bil golaž že kuhan. Kuharjeva pomočnica Irma je lepo skrbela zanj.
Tukaj smo potem dobili golaž, za posladek dobre palačinke in potičko. Tudi žejni nismo bili.
Zlata prinašalka si je tudi zaželela golaža ali pa vsaj košček kruha. Tako se je usedla k naši mizi in z svojimi prelepimi očki in nežnim pogledom prosila. Njena lastnica seveda tega ni dovolila. In tudi če bi, mi nikoli ne hranimo kužka pri mizi. Povedala je še, da je nora na kruh.

Jaz sem takrat ovohavala okrog neprižganega tabornega ognja in kar naenkrat izginila. Klicali so me in prikazala sem se izpod nagrmadenih smrekovih vej. Bila sem od smole in morala sem se umiti v bližnjem potočku.

Z novo taborniško rutko in otroškim piškotom v roki je bil pravi magnet za to malo višavsko terierko. Rutko je dobil pri tabornici. Piškotek pa mu je prinesel mali fantek. No čisto majčken košček si je zaslužila tudi terierka, ki je tako pridno sedela, gledala v oči in čakala.  
Na Pšenku so se odvijale tudi razne igre. Od balinanja, orientacije, odbojke, družabnih iger in streljanja z lokom v tarčo.
Pred odhodom pazim na nahrbtnik, ker imam s sabo svinjski uhelj. No, pojedla pa sem ga lahko šele doma.
Današnje druženje je bilo prijetno in domače. Klepet s prijatelji in znanci, dobra hrana, prečudovita narava, lepo sončno vreme. Vse to na enem samem prekrasnem kraju obdanem z visokimi smrekami. Domov smo se odpravili še preden so taborniki zaključili piknik s prižigom tabornega ognja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar