četrtek, 9. april 2026

Kamp Oliva Rabac / Sentonina pot Rabac - Labin

 5. DAN / Ponedeljek 6. april 2026

Sentonina pot Rabac-Labin

Na Velikonočni ponedeljek sva se odpravila po priljubljeni pohodniški Sentonini poti ( Sentonina staza). Ime je dobila po boginji Sentoni, ki velja za zaščitnico popotnikov. Pot povezuje Rabac s starim mestom Labin.

Iz kampa Oliva sva se odpravila mimo recepcije in nogometnega igrišča in kmalu prečkala prvi leseni mostiček.

Že takoj na začetku so me zmotili metulji, ki so veselo frfotali pred mano, letali iz cveta na cvet in se ustavili samo za kratek čas.   

Prav kmalu sva prišla do prvega slapa, ki je padal v majhno jezerce, čudovite barve.

V jezercu so bile žabe, ki so hitro zbežale, ko sem prišla v njihovo bližino. 

Od prvega slapa sva se se usmerila na senčnato gozdno pot. Dišalo je po pomladi, ciklamah, ki so rasle vsepovsod in nase opozarjale s svojo čudovito rožnato barvo.   

 

V nadaljevanju poti sva med drevjem zaslišala in delno tudi videla skriti tolmunček in slap. 

Pot je na določenih delih kamnita in kjer je potrebno tudi dobro zavarovana. 


Z določenega dela poti, se nama je odprl čudovit razgled na kamp, morje in del Rabca. 


Po poti sva prečkala še dva lesena mostička.

Zanimive so bile skalne formacije, mimo katerih sva šla.  

 

Po bolj strmem vzponu, sva prispela na planoto, kjer se je skozi oljke že videl Labin. 


Med poslušanjem ptičjega petja, občudovanju cvetja in opazovanju narave, sva prišla do smerokaza Labin - Rabac. Ostalo nama je še nekaj vzpona po cesti in že sva bila v Labinu.  

Labin 

Z vsemi postanki sva iz kampa Oliva do Labina hodila 1 uro in 45 minut. 

V Labinu sva se najprej ustavila v restavraciji Velo kafe, kjer sva dobila zadnjo prosto mizo. 

Naročila sva si pivo in nekaj časa samo uživala. Čez nekaj časa sva naročile toast, ki se nama je zelo prilegel in ravno prav ga je bilo za potešitev ne preveč hude lakote.  

Ko sva se malo ohladila in odpočila, sva se odpravila na ogled Labina. Tukaj sva že dvakrat bila. Enkrat s pokojno prijateljico Lauro, ki je kot otrok nekaj časa živela v Labinu oz. Alboni. Sprehodila sva se po najstarejšem delu mesta, ki je obdan z obrambnim obzidjem. 


Vstopili sva skozi glavna grajska vrata.


Po ogledu Labina, sva se po isti poti odpravila nazaj. Po 1 uri in 15 minutah sva bila ponovno v kampu Oliva. Pot iz Rabca v Labin in nazaj nama je bila zelo všeč.  

Ni komentarjev:

Objavite komentar