Štiridnevni potep po Sloveniji / Center Noordung Vitanje

2. DAN / Ponedeljek, 9. maj 2022

Po mirni noči in jutranjem sprehodu, sva se odpeljala v Vitanje.

Parkirala sva na urejenem PZA-ju, ki se nahaja v neposredni bližini Kulturnega središča vesoljskih tehnologij (KSEVT).

Po stopnicah sva se sprehodila do doprsnih kipov Hermana Potočnika, Constantina Ciolkovskega, Hermana Obertha in Sergeja Koroljova.

Herman Potočnik (1892-1929) je bil avstroogrski inženir slovenskega rodu, avtor koncepta vesoljske postaje-bivalnega kolesa in geostacionarnega satelita in pionir astronavtike.

Constantin Ciolkovski (1857-1935) je bil ruski in sovjetski znanstvenik in izumitelj, pionir teoretične kozmonavtike utemeljitelj uporabe raket za polete v vesolje.

Herman Oberth (1894-1989) je bil avstroogrski in nemški znanstvenik in inženir, eden od pionirjev sodobnega raketarstva in astronavtike.

Sergej Koroljov (1907-1966) je bil sovjetski znanstvenik, glavni konstruktor vesoljske tehnologije, ključna osebnost v osvajanju vesolja s strani človeka.

Ob vstopu v notranjost Centra Noordung, ki ima obliko vesoljskega plovila, sva najprej pozdravila humanoidno robotko Vido in se potem odločila za voden ogled, ki se je pričel ob 14. uri. 

Veliko sva izvedela o življenju in delu Hermana Potočnika, njegovi knjigi Problem vožnje po vesolju in bivalnem kolesu ali geostacionarni vesoljski postaji. 

V interaktivni sobi, Vesolje 360, smo s pomočjo projekcij spoznavali vesolje.  

Vodička nas je popeljala skozi stalne razstave (Umetnost znanosti kozmologije, Podobe zemlje, Slovenija v vesolju, V obzorjih kozmosa, Luna - velik korak za človeštvo, Sončni sistem).

Na ogledu sva izvedela veliko novega, zanimivega in nama neznanega.

Vitanje

 

Vitanje so nastale že v 12. st. na močvirnem sotočju Hudinje, ki priteče izpod pohorske Rogle, s potokoma Jesenica in Hočna.

Sprehodila sva se do stare romarske cerkve sv. Petra in Pavla, katero so večkrat prezidali. Njeno srednjeveško starost dokazujejo freske na zunanjščini.

Nad naseljem stoji na osamelcu Hriberca cerkev Matere Božje, ki jo uporabljajo samo poleti. 

 

Vseskozi sva sledila učni poti Vitanjska pitna voda, kjer je označenih devet vodnjakov različnih oblik. 

Nekatere hiše so ohranile stare fasade, okna in portale.

Vitanjski grb predstavljajo tri Jakobove školjke na rdeči podlagi.

Čez most sva mimo Pirhove kapele prečkala reko Hudinjo.

Sredi kraja stoji nekdanji dvorec krških škofov. Danes so v njem uradi in stanovanja.

Hotela sva se povzpeti na Stari/Golažev grad, ki stoji na vzpetini južnega dela naselja, pa je začelo deževati.

Ob pogledu na Vitanje, sva se vrnila na PZA. V daljavi je zagrmelo in začeli so se nabirati temni oblaki. Še zadnjikrat sva se zazrla v KSEVT in se potem odpeljala na Šmartinsko jezero.