Arheološki park Divje babe

Za tokratni izlet sva izbrala arheološki park Divje babe, ki so eno najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji.

Zapeljala sva se na Šebreljsko planoto, ki je z vseh strani obdana s travniki in čudovitimi razgledi.

Parkirala sva na označenem parkirišču v bližini velike lesene piščali, medveda in bifeja Pr sv. Ivanu.

Sprehodila sva se do cerkvice sv. Ivana oziroma sv. Janeza Krstnika, ki stoji na prelepi točki. Okolica je zelo lepo urejena. Ob poti so cvetele narcise, na travniku pa kukavice in drugo travniško cvetje.

Na informacijski tabli ob vhodu v cerkev sva prebrala, da je po ljudski pripovedi na tem kraju nekoč stala rimska vojaška utrdba. To so pozneje spremenili v pogansko svetišče, ki je bilo posvečeno bogu Sonca, naši krščanski predniki pa so na tem kraju sezidali cerkev in jo posvetili sv. Janezu Krstniku. Cerkev sv. Ivana je na tem mestu stala že leta 1595. Leta 1763 so jo po naročilu goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa porušili, da bi lahko kamenje uporabili za zidavo nove cerkve sv. Jurija v središču vasi. Domačini se kasneje niso sprijaznili s tem, da bi kar pozabili na nekdanjo cerkev. Sami so jo leta 1870 pričeli graditi, kasneje pa so za pomoč zaprosili tudi škofijo.

Od cerkve je izredno lep razgled na okoliško hribovje, vasi in cesto.

V cerkvi in njeni okolici se pretakajo zelo močne zdravilne energije, zato so na tem mestu postavljene energetske točke s klopcami.

Od cerkve sva se spustila do informativne table, kjer sva si prebrala o neandertalčevi piščali, najstarejšem glasbilu na svetu. 

Po lepi, urejeni in zavarovani poti sva se spuščala do jame.

Nekje na sredini poti je postavljena miza in klopca, kjer lahko posediš in si odpočiješ.

Na poti do jame naju je presenetil in razveselil pogled na slovenski endemit kranjski jeglič, ki je rastel na enem delu poti.   

Po 20 minutah sva prišla do jame, v kateri so bile najdene fosilne kosti ledenodobnih živali (predvsem jamskega medveda) ter sledovi bivanja ledenodobnega človeka (kamena in koščena orodja ter ostanki ognjišč). V tej jami je bila odkrita neandertalska koščena piščal, ki je stara med 60.000 in 50.000 let in je izdelana iz stegnenice jamskega medveda. Jamo si tokrat nisva ogledala, saj je za njen ogled potrebna predhodna najava in spremstvo vodnika. V njej sva namreč že bila in si jo ogledala, ampak od takrat je minilo kar nekaj let.

Od jame sva se vrnila nazaj do cerkve sv. Ivana in se odpravila še do urejene razgledne točke, ki se nahaja v bližini.

Od tu je izredno lep razgled po gorah, okoliških hribih, vaseh in cerkvah. S pomočjo velike panoramske table sva pogled usmerila na Vogel, Rodico, Baško grapo, Kojco, Porezen, Bevkov vrh, Gradišče, Lazec, Plužnje, Otalež,reko Idrijco, cesto,......

Od razgledišča sva se vrnila do cerkve in bifeja. Tam sva želela še malo posedeti in kaj popiti. Na žalost pa je bil bife za nekaj časa zaprt, zato sva se odpravila proti domu.