Repentabor nas je že kar nekaj časa mikal. Ko pa smo v roke dobili zgibanko Gor in dol po Repentabru, smo se tja tudi odpravili. Repentabor je skupno ime petih kraških vasi. Na slovenski strani spadajo Voglje, Vrhovlje in Dol pri Vogljah v občino Sežana. Na italijanski strani pa spadata Repen in Col s Poklonom v občino Repentabor.
Voglje
V vasi Voglje smo si v središču vasi ogledali vaško znamenje iz leta 1852 in obzidano napajališče iz leta 1905. Sprehodili smo se do vaškega vodnjaka brez letnice in si ogledali značilne kraške hiše. Nad vasjo smo si ogledali še obnovljeni kal Na hribe.
Vaško znamenje. |
Obzidano napajališče. |
Vodnjak brez letnice. |
Obnovljeni kal Na hribe. |
Voglje. |
Pesniška pot od Cola do Poklona ali obratno
Sprehodili smo se po polkilometrski Pesniški poti od Cola do Poklona, ki se nahaja ob vznožju Tabra. Posvečena je trem pesnikom: Srečku Kosovelu, Igu Grudnu in Umbertu Saba.
Pesniška pot. |
Srečko Kosovel Zakaj v tej pokrajini kamniti je vse lepo in prav, biti, živeti, boriti se in biti mlad in zdrav. |
Umberto Saba Spet se prikaže. Še vedno gara okrog tistega koščka sive zemlje, zaraščenega z robidovjem, ki štrli iz kamnja. Sedim v gostilni in pijem to trpko vino. |
Igo Gruden Ognjišče-bajni čar kraškega doma: dve buči v vzglavniku, klopi ob steni... na njih možje z rokami med koleni, nad molkom dremlje stara mati hroma. |
Svetišče na Tabru ( n.v. 418 m )
Po romarski poti smo se povzpeli na vzpetino Tabor, kjer stoji kamnita cerkvica, posvečena Devici Mariji, ter srenjska hiša, grajena na živi skali, okoli pa je visoko obzidje, ki je v preteklosti varovalo prebivalce pred turškimi napadi.
Mogočno obzidje, ki ga predirajo vrata. |
Srenjska hiša in repentaborska cerkev. |
Odtis Matere Božje. |
Srenjska hiša, grajena na živi skali. |
Lepi razgledi. |
Naravni spomenik Stene
Blizu naselja Col se nahajajo znamenite Stene. So edinstvene in več kot 10 m visoki apnenčasti osamelci, ki so tudi spomenik vsem žrtvam nacifašizma.
Osamelci. |
Svetišče na Tabru. |
Kal v Prčendolu
Zasnežena narava
Na poti domov pa nismo mogli mimo čudovite narave, oblečene v snežno odejo. Parkirali smo na ovinku za Javornik in se sprehodili do Šajsne ravan. Bilo je mrzlo. Zeblo je v roke, v nos in lica. Kljub temu pa smo uživali, ko smo hodili po zasneženi cesti in pod zasneženimi vejami dreves.
S tem sprehodom pa je bilo tudi našega enodnevnega izleta konec. Zadovoljni in malce premraženi smo se odpeljali domov, kjer nas je toplota doma hitro ogrela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar