Na sončno soboto smo se odpravili na izlet v oazo na pragu Kopra.
To je Škocjanski zatok, ki je naše največje polslano mokrišče in raj za številne ptice.
Ptice in druge živalske vrste smo si ogledovali s posebnih opazovališč, kjer jih skriti za zastiralnimi stenami nismo motili s svojo prisotnostjo.
Kukali smo skozi kvadratne in pravokotne line.
S krempeljčki sem se zasidrala na lino. Trdno sem se držala in ni bilo šans, da me odtržejo stran. Ob gledanju na vse strani sem zelo uživala.
Ptičje čebljanje in oglašanje v trstičju me je vznemirjalo. Poslušala sem z dvignjenimi ušesi in če ne bi bila na vrvici, bi si privoščila malo akcije.
Ugotovila sem, da bi bil takšen prevoz čisto v redu za mene.
Domov smo se vračali 0b pogledu v nebo, ki je oznanjalo, da se je dan poslovil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar