Petek, 11. junij 2021
Presihajoče Cerkniško jezero je v vseh letnih časih nekaj posebnega, zato se do njega rada večkrat zapeljeva. Do sedaj pa nama še nikoli ni uspelo, da bi ga obiskala v mesecu juniju.
Za obisk Cerkniškega jezera sva izbrala petek, saj je ob sobotah in nedeljah tam preveč kolesarjev, sprehajalcev, avtomobilov. Tokrat sva se odločila, da se sprehodiva tudi po 3,7 km v eno smer dolgi poti Drvošec. Parkirala sva na parkirišču vasi Dolenje Jezero. Nasproti njega je nastal multimedijski Center za obiskovalce, ki pa je še zaprt.
Pot je dobro označena z lesenimi stebrički in piktogramom ptice bobnarice. Bobnarica je ptica iz družine čapelj. Večino časa preživi v gostem trstičju, kjer jo je zaradi varovalne barve kljub njeni velikosti težko opaziti.
Pot Drvošec poteka od požiralnikov Rešeto in se konča 500 m pred mostom pred vasjo Otok.
Predno sva nadaljevala po poti Drvošec, sva se sprehodila po Cerkniškem polju.
V tem času tam uspeva vodna perunika (Iris pseudacorus), ki je s svojimi rumenimi cvetovi že od daleč vidna.
Ob vsakem koraku, ki sva ga naredila ob vodi, so naju "prestrašile" zelene žabe, ki so poskakale v vodo.
Tudi kačji pastirji so letali tam okoli, vendar so bili tako hitri, da jih je bilo nemogoče ujeti v fotoaparat.
Najlepši pogled pa je bil na ogroženi ilirski meček. Ta od meseca maja do junija raste na vlažnih travnikih Cerkniškega polja. Po obliki listov, ki spominjajo na meč, je dobil svoje znanstveno ime Gladiolus illyricus. Gladiatorji so namreč imeli meče, ki so jim rekli gladius.
V vsaki mlaki, ob vodi in v vodi so bile zelene žabe. Čeprav se imenujejo zelene žabe, so med njimi tudi zelene z rjavimi lisami ali povsem rjave.
S Cerkniškega polja sva se vrnila na glavno makadamsko cesto.
Na celotni poti so postavljene informativne table.Mimo naju je letel zaljubljeni parček kačjega pastirja združen v kopulo ali kolesej in se za kratek čas "parkiral" na grmu.
Z makadamske ceste sva zavila v gozd, kjer sva hodila po prijetni senci.
Na učni poti Drvošec so postavljene tri opazovalnice z imenom Kuharca, Klejni vrh in 10- metrski stolp Otočec. Z vsake od njih se nam ponujajo različni pogledi na jezero, coprniško Slivnico in okolico.
V opazovalnici Kuharca se na lesenih stenah in stebrih nahajajo informativne table. Te nas seznanijo z rastlinami travnikov in nizkih barij, dnevnimi metulji in živalstvom travnikov. Preberemo si lahko o pomenu jezera za ptice in o gospodarjenju s travišči in košnjo
včasih. Tu je bilo opaženih več kot 270 vrst ptic.
Pot so nama prekrižale tri veveričke, ki pa so hitro zbežale na drevo.
Malo pred prihodom na opazovalnico Klejni vrh, so postavljene informativne table in didaktične točke. Tu si lahko preberemo o rjavem medvedu, volku in volčji družini, risu, detelju in kozači.
Lahko posedimo na klopcah ali pa se seznanimo s pticami, ki so tam našle svoj življenjski prostor.
Ostala nama je še zadnja opazovalnica in sicer 10-metrski stolp Otočec.
Na njemu si lahko preberemo o gozdovih Notranjske in se seznanimo z gozdnimi pticami.
Od stolpa sva nadaljevala še do lesenih stebričkov z opisi rastlin in živali.
Od tam sva se spustila do zadnje točke poti Drvošec.
Nazaj sva se vračala po cesti, kjer naju je zmotila labodja družina, pa veliki poletni zvonček in konja, ki sta vlekla lojtrnik z otroci.
Pri obračanju so nama mahali. Tudi midva sva jim pomahala nazaj in če bi se le lahko, bi se z veseljem z njimi tudi peljala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar