Vikend v kampu Lucija Seča

3. DAN / Nedelja, 12. oktober 2025

Tudi v nedeljo sva se zbudila v lep, sončen dan.  

Pred odhodom domov, sva  se sprehodila do galerije skulptur "Forma viva", ki se nahaja v bližini kampa. 

Ob 12. uri sva zapustila kamp in se odpeljala na Črni Kal, kjer sva naredila postanek pri Centru za obiskovalce Kraški rob. Tam se nahaja zanimiv kip velikana, ki je povezan z legendami in starimi pripovedkami tega kraja.

Od tam sva nadaljevala na grad Socerb. Po kratkem sprehodu in razgledu, ki se tam ponuja na Tržaški zaliv, Slovensko Istro in Italijo, sva nadaljevala proti domu. 

Vikend v kampu Lucija Seča

2. DAN / Sobota, 11. oktober 2025 

Zbudila sva se v lep, sončen dan. Po poznem zajtrku sva se odpravila na celodnevni potep do Vrta kaktusov in Krajinskega parka Sečoveljske soline.   

Vrt kaktusov

V Vrtu kaktusov v Seči pri Portorožu naju je sprejela starejša gospa, lastnica vrta. Plačala sva vsak 2 evra za ogled. Že takoj nama je bilo rečeno, da lahko narediva samo 5 posnetkov, pa še ti ne smejo zajemati samo enega kaktusa. Gospa nama je povedala, da je vrt v družinski lasti in je prva slovenska gojilnica kaktusov. V njemu je okoli 1600 vrst kaktusov in sukulent, poleg njih pa tudi različnih mlečkov, živih kamenčkov, čebulnic,.... Najstarejši kaktus v zbirki je Taščin fotelj (Echinocactus grusonii) iz leta 1955. Domov ga je prinesel mož, ko je bil kaktus star komaj 3 leta. Izvedela sva o začetkih nastajanja vrta, vzgoji kaktusov, njihovi oskrbi in tudi nekaj zanimivosti o posameznegih kaktusih.  

 

Po ogledu vrta sva se odpravila še na ogled Sečoveljskih solin.  

Prvič sva se sprehodila po mostovžu, ki je postavljen vzdolž kanala Sv. Jerneja.   

Krajinski park Sečoveljske soline

Krajinski park Sečoveljske soline je zavarovano območje, ki obsega predvsem Sečoveljske soline. Park je mednarodno pomembno mokrišče po Ramsarski konvenciji od leta 1993 in je uvrščen v omrežje Natura 2000. Zavetje ponuja številnim pticam, pa tudi drugim živalim in slanoljubnim rastlinam. Simbol parka je mala siva čaplja.   

 

 

Sprehodila sva se po Učni poti po Leri, ki je dolga približno 1,3 km. Speljana je po lesenem mostovžu in ozkih potkah, ki vodijo mimo trgovine Lera in slanih bazenov, kanalov in nasipov do Solinarskega trga in centra za obiskovalce. 

 

Na poti sva se ustavila v trgovini Lera, kjer prodajajo sol in ostale izdelke, ki so povezani s solinarstvom. 

Nad trgovino se nahaja galerija, kjer sva si ogledala razstavljena dela pod imenom "Zgodbe v barvah".  

Zaradi različno slanih bazenov (bazeni za zgoščevanje in bazeni za kristalizacijo) se sol pridobiva po tradicionalnem postopku. Na dnu nekaterih bazenov solinarji gojijo biosediment, imenovan petola, ki pomaga čistiti sol. Na nekaterih delih poti so postavljene informativne table in QR kode.   

 

V Leri je center za obiskovalce, razgledna ploščad in okrepčevalnica. Zanimiva sta anemometer in zvon na vratarnici, s katerim so solinarje klicali na malico ali sestanek.  

 

V centru za obiskovalce sva si prebrala vse o pridelavi soli, njeni razširjenosti in proizvodnji v Sredozemlju, vrstah soli glede na način proizvodnje, pridelavi soli, gojenju petole. Ogledala sva si maketo sistema vodnih bazenov. Za konec pa sva si ogledala tudi film o življenju solinarjev in procesu pridobivanja soli.  

Poučno izkoriščen dan sva zaključila na obali, kjer se je dan poslavljal v čudovitih barvnih odtenkih, ki jih je naredilo zahajajoče sonce. 

Vikend v kampu Lucija Seča

1. DAN / Petek, 10. oktober 2025

Za vikend sva se odpeljala na obalo. Na PZA Koper sva prišla ob 13. uri. Že od daleč sva videla, da je popolnoma zaseden, pa sva nadaljevala na PZA v Izolo. Ker je bil tudi ta zaseden, sva se odpeljala v kamp Lucija in se parkirala na parceli 164.  

 

 

 

Potep po Apuliji / Salina di Comacchio

17. DAN / Ponedeljek, 22. september 2025

PZA Igea Marina - Salina di Comacchio - domov

Iz PZA-ja sva štartala ob 10. uri. Vračala sva se proti domu, vmes pa sva naredila postanek za ogled solin in flamingov v bližini mesta Comacchio.  

Soline se razprostirajo znotraj parka delte reke Pad v pokrajini Emilia-Romagna. Je eno najpomembnejših mokriščnih območij v severni Italiji. Soline predstavljajo idealno okolje za številne vrste ptic. Med najbolj opaznimi so plamenci. Od leta 2015 je skupaj z večjim delom območja delte Pad priznano tudi kot Unescova svetovna dediščina. 

Zanimal naju je tudi ogled Muzeja solin, ki pa je bil ob najinem prihodu še zaprt. 

Plamenci (flamingi) 

Plamenci so ena najbolj prepoznavnih in nenavadnih ptic na svetu. So družabne ptice in pogosto živijo v kolonijah. Znani so po svoji živo rožnati barvi, dolgih nogah in ukrivljenem vratu. Rožnate barve so zaradi svoje prehrane, ki vključuje alge in ličinke kozic, ki vsebujejo visoko koncentracijo pigmentov, imenovanih karotenoidi. Ti pigmenti se nabirajo v njihovih peresih, koži in celo jajcih, kar jim daje značilno rožnato ali rdečkasto barvo. 

Z ogledom flamingov sva zaključila najino potepanje po Apuliji. Od tam sva brez postanka nadaljevala proti domu. Naredila sva 2785 km. Na ogledu Apulije nama je bilo zelo lepo, umirjeno, saj nisva prav nič hitela, ampak sva si vzela čas in kje ostala tudi dva dni. Vreme nama je bilo do konca naklonjeno. Nehote se nama je vse izšlo tako kot je treba, kljub temu, da sva v Bariju z avtodomov v križišču povzročila malo kaosa, ampak na srečo naju je iz nepredvidljive situacije rešila policistka na motorju. Na poti sva nekaj izpustila, nekaj dodala in dvakrat brez potrebe prespala na PZA-ju. Potep po Apuliji nama bo ostal v zelo lepem spominu.