Sobota, 29.9.2012
Po končanem teku smo se odpravili še na sprehod po parku Tivoli, ki je največji in najlepši park v Ljubljani.
Ustavili smo se na info točki.
Šli mimo prireditvenega prostora, ki je po končanem programu izgledal tako prazen.
Čez ograjo pokukali na Lumpi park. Otroci, ki so se udeležili teka so dobili brezplačen triurni vstop.
Litoželezni kipi psov brez jezikov in jaz z dolgim jezikom
Ta del parka se imenuje Tičistan. Tu domujejo ptice. Po zeleni travi skakljajo veverice in se skrivajo za debli dreves.
Ustavili smo se pri sončnicah. Veter jih je zibal sem in tja. Ko greš mimo se ti zdi, da se klanjajo tebi v pozdrav. In tale kupček nanizanih gob na deblu prav vabi, da jih moraš poslikati.
Pri Tivolskem ribniku smo se za nekaj časa ustavili in opazovali dogajanje okoli njega in v njem. Na njegovi gladini je bilo opaziti le še nekaj cvetov lokvanja.
Zagledali smo laboda in odšli k njemu. Ko me je zagledal, da kukam čez ograjo je jezno pihal.
Sožitje in najbolj znani kip v parku pastirček s piščalko Zdenka Kalina.
Jakopičevo sprehajališče in razstava fotografij, ki so jih v svoj objektiv ujeli fotografi National Geographica. To so prizori iz narave v Sloveniji in ZDA.
Ta zbirka fotografij skuša biti v opomin in navdih, da nam ni vseeno za naš planet in da se mora vsak potruditi in pomagati ohraniti ta naš edinstveni svet.
Na poti do avtomobila sem s pomočjo zlezla na ta pasji WC. Hotela sem videti, če se v okolici dogaja kaj zanimivega za mene.
Naš sprehod po parku se je tako končal.
Ustavili smo se pri sončnicah. Veter jih je zibal sem in tja. Ko greš mimo se ti zdi, da se klanjajo tebi v pozdrav. In tale kupček nanizanih gob na deblu prav vabi, da jih moraš poslikati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar