Na sončen oktobrski dan

Četrtek, 25.oktober 2012

 

Na zadnji zelo topel, sončen oktobrski dan, sem čakala pred vrati za na sprehod. Z laježem sem opozarjala na bogomolko, ki sem jo zagledala na drugi strani dvorišča. Čudila sem se njeni rjavi barvi, saj sem jo do sedaj videla le v zeleni barvi. Nisem vedela, da je znana po kamuflažnih oblikah in barvah. Svoje ime je dobila po značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi.

Prijatelj Ben me je prišel tako lepo pozdravit, ko sem šla mimo njegove hiše. Malce je zaljubljen vame in vedno cvili, ko me zagleda.

Iznenada sem nekaj zaslišala v gozdu. S ceste sem se zapodila v breg in strmela v gamse, ki so se zapodili po listju v gozdu. Joj, le zakaj neki sem privezana?

Niti Bena, niti Jacka ne zanima kaj se dogaja v gozdu. Jaz pa ne morem odvrniti pogleda in samo čakam.

Lajam in hočem v gozd.

Resnično se samo jaz razburjam. V meni je očitno kar nekaj lovskega nagona.

Dovolj je bilo. Z Jackom v cik caku odhajava domov.