Lom je moj dom / Široko

Četrtek, 3. junij 2021

Že v začetku januarja sva dobila v roke zgibanko o krožni pohodniški poti, imenovani Lom je moj dom. Bila nama je všeč in strinjala sva se, da se morava enkrat po njej tudi odpraviti. Kar nekaj mesecev je minilo, da sva se zanjo odločila. Odpeljala sva se na Most na Soči, kjer sva zavila v smeri Kanalskega in Tolminskega Loma.

Ustavila sva se pri informativni tabli Lom je moj dom. 

Ob njej se nahajajo klopce in ležalnik "Ritoglavka", delo umetnika Antona Kravanja. Je imitacija kapnika v obliki riti iz bližnje Smaganične jame.

Parkirala sva pri Turistični kmetiji Široko, ki je med tednom zaprta.

Zgibanke Lom je moj dom so shranjene v majhni hišici in čakajo na pohodnike.

Krožna pot vijuga skozi zaselke, med travniki, mimo pašnikov in po gozdu.

Na celotni 12 kilometrski poti, sva sledila postavljenim rumenim kažipotom in trinajstim informativnim tablam. 

Nad zaselkom Ravne stoji kapelica, ki jo je leta 1930 postavila družina iz bližnjega zaselka Široko v priprošnjo Mariji za zdravje, saj je bilo v družini veliko bolezni in smrti otrok.

Oddaljen pogled na cerkev sv. Primoža in Felicijana.

Ker je območje Loma kraško in izviri vode redki, so v preteklosti ljudje postavljali zidana korita za napajanje živine.

Ker nisva bila dovolj pozorna, sva šla mimo periunce, velikega ploščatega kamna. Tako sva se od informativne table malo nižje morala vrniti nazaj. Ta je v preteklosti služil v procesu izdelave lanenega platna. Prav tako so ga uporabljali pri pranju perila, od koder ima tudi ime.

 

 

Andrej Murovec (1815-1884) iz Kanalskega Loma je bil kamnosek in kipar samouk, ki je klesal kamnite kipe in spomenike. Njegovo delo je tudi kamnita kapelica iz leta 1872.  

Močilo za napajanje živine z letnico 1882.

 

 

Martinova domačija je ena najstarejših v Lomu. 

Na vzpetini sredi Kanalskega Loma stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, zgrajena leta 1791.

 

 

Ob cerkvi so postavljeni štirje nagrobniki, ki jih je izdelal kipar samouk Andrej Murovec.  

 

 

 

Cerkev sv. Primoža in Felicijana je zelo preprosta, vendar pa vseeno zanimiva zaradi kamnite kritine in ločenega zvonika.

V niši nad vhodom v cerkev se nahaja 77-centimeterski kip sv. Jožefa.  

Arnejeva kovačija je še ena stara hiša, ki je pokrita s skrilami in v zelo slabem stanju. V njej je bilo prvo župnišče in kovačija. Zanimiv detajl na hiši je kamnita glavica.

Pašna skupnost Močilo

Močilo (mlaka, kal) na Kalu je bilo in je še vedno namenjeno napajanju živine.

Za Lom so značilni kraški pojavi. Mednje spada tudi Brezno v Špilah, globoko 55 metrov. 

 

Lom je bil od srednjega veka večino časa razdeljen na tolminsko in kanalsko oblast. Meja ni bila natančno določena, kar je povzročilo preglavice, zato so jo leta 1738 dokončno uredili.

Na poti na Veliki vrh sva šla mimo Žledolomčka in opazovalnega položaja s kaverno. 

 

Veliki vrh (1071 m) je najvišji vrh Banjške planote. Pomembno vlogo je imel v prvi svetovni vojni, saj je bil z njega dober razgled na položaje na fronti.

Z Velikega vrha sva sledila oznakam za Grudnico in Široko.

Grudnica

Na poti  sva izpustila razgledno točko Ledince, ki je označena pod številko 12.

Širokolandija

Ustavila sva se v pravljični deželi Širokolandiji in si ogledala prikupne stvaritve, ki privabljajo otroke in odrasle od vsepovsod.

Tam te pozdravijo tudi sramežljivi osliček, radovedni teliček in krava. Po najinih prehojenih skoraj 14 km, sva prispela nazaj na Turistično kmetijo Široko.

Na grebenu nad kmetijo sva se že zjutraj ustavila in uživala v čudovitih razgledih. Ob vrnitvi sva se še enkrat vrnila na vrh in tam posedela.   

Pogled nama je segel od Kolovrata, prek Kanina in Bohinjsko-tolminskih gora, čez Porezen, do vrhov Idrijsko-cerkljanskega hribovja.

Imela sva srečo, ker je bila Turistična kmetija Široko odprta. Otroci so imeli animacije v Širokolandiji in snemanje za TV.

Ker na kmetiji slovijo po zelo dobrih štrukljih, sva jih tudi midva naročila. Gospodinja nama je priporočila, da poskusiva vsakega s svojim nadevom. Tako sva naročila nutelin, skutin, orehov štrukelj in štrukelj z gozdnimi sadeži. Vsi so bili odlični, meni osebno pa je bil najbolj všeč štrukelj z gozdnimi sadeži.