Naravni rezervat doline Glinščica

Nedelja, 21. oktober 2012
V nedeljo je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije-podružnica Kras organiziralo pohod v dolino Glinščice.

Zbirališče je bilo ob 9.uri pri Kompasu na nekdanjem mejnem prehodu Lipica. Čakalo nas je le majhna peščica ljudi. Vodič, zdravnica in ostali pohodniki so se z avtomobili pripeljali mimo nas in nam pomahali, da jim s svojimi avtomobili sledimo.  Dolina Glinščice se nahaja v bližini Trsta, tik ob meji s Slovenijo, na območju občine Dolina.

Parkirali smo na parkirišču v Boljuncu.

V prostorih Sprejemnega centra smo si ogledali film, kjer je dolina Glinščice predstavljena z opisom naturalističnih in zgodovinskih značilnosti.

 

Pohod skozi Boljunec.

Ostanki rimskega vodovoda, ki je v 1. stoletju oskrboval Trst z vodo.

Pot se ponekod združi s Stezo prijateljstva. Ta je nastala v času, ko so prebivalci okoliških krajev skušali premostiti tedaj še trdno in tesno zaprto mejo med Jugoslavijo in Italijo.

Po vsej dolini Glinščice se odvijajo poti in steze, označene z barvo in številko italijanske gorske zveze CAI ter slovenskega PD iz Trsta.

Slap reke Glinščice

Pogled na Glinščico, ki se vije po poti čudovite kanjonske doline. Je edini primer površinskega vodotoka na Tržaškem Krasu.

Slikovita soteska z mogočnimi skalami in prepadnimi stenami.

 

Cerkev Svete Marije na Pečah iz 16. stoletja.

Pogled na lepote doline Glinščice. Uf, še sreča, da nimam vrtoglavice.

Melišča s termofilnimi rastlinskimi vrstami.

Stražnica z mejno zapornico v zaselku Botač.

V tej nenavadni vasici , ki leži globoko v dnu ozke soteske, smo se v gostilni okrepčali in si vzeli čas za počitek.

Navadna madronščica po domače zajčki, ki  cveti od junija do konca oktobra.

Na nasprotni strani doline se vidi cerkvica Svete Marije.

Po nekdanji železniški trasi Hrpelje-Kozina-Trst, je danes urejena kolesarsko-sprehajalna pot. Srečali smo številne kolesarje, tekače in sprehajalce. Nič čudnega, saj je bil lep sončen dan. V navpični steni nad tunelom se preizkušajo plezalci.

Modra zvončnica

Pogled navzdol na enega izmed kamnitih nasipov.

Smerne table

Razgledna točka pri Zabrežcu.

Vonjam šetraj in zraven jem travo.

Črni bori

 

Na koncu še čez most in pogled na Glinščico.

Po štirih urah smo prispeli na najnižjo ležečo planinsko kočo v Italiji. Še pogled na razgledno točko pri Zabrežcu.

Mlinski kamni

Dolina Glinščice s svojo slikovitostjo in nedotaknjenostjo nam je bila tako všeč, da se bomo sem prav gotovo še večkrat vrnili.