Baška grapa in soteska Driselpoh

Petek, 12. junij 2020

Med brskanjem po prospektih, sva našla tudi prospekt o Baški grapi. Prebrala sva, da je Baška grapa ozek, ob reko Bačo stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Na eni strani je ujet pod Spodnje Bohinjske gore, na drugi pod Porezen, Kojco in Šentviško planoto.
Baška grapa je prepredena z množico poti (Slovenska planinska pot, Loška planinska pot, Pot vezistov in kurirjev, Geološka pot med Rutom in Stržiščami, Evropska pešpot E7, Via Alpina...).
Baška grapa je odlično izhodišče za vzpon na Črno prst, Slatnik, Lajnar, Možic, Šavnik, Koblo, Vrh Bače, Rodico, Kotel, Kobiljo glavo in Porezen.
Baška grapa ima veliko naravnih znamenitosti. Ker sva jih nekaj že videla, sva se tokrat odločila za ogled soteske, potoka in slapa Driselpoh.
Odpeljala sva se do Bače pri Modreju in zavila v smeri Podbrda. Vozila sva se skozi Klavže, kjer sva se za kratek čas ustavila, Knežo, Grahovo ob Bači, Koritnico, Hudajužno.

Klavže

Klavže so se razvile v času gradnje železniške proge Trst-Dunaj. Leta 1906 je tu začela obratovati prva lesna tovarna na vodni pogon na Primorskem, leta 1930 pa obstoječa hidroelektrarna. Reka Bača je v spodnjem toku izdolbla cca 30 m dolgo in 10 m globoko sotesko.

Korita v Klavžah.

Soteska, potok, kmetija in slap Driselpoh

Parkirala sva ob cesti med Hudajužno in Podbrdom, pod vasjo Kuk in v bližini soteske Driselpoh. Tu se nahaja tudi rastišče kratkodlakave popkorese, ki sodi med endemične rastline Baške grape.

Kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa) sva opazila na strmih stenah ob cesti. Cveti od maja do konca julija. Kot novo vrsto so jo spoznali leta 1787, ko je zeliščar Kodre prinesel rastlino botaniku Karlu Zoisu.

Sotesko Driselpoh je skozi stoletja izdolbel potok Driselpoh, ki se vije skozi Baško grapo in je desni pritok reke Bače. Pri vhodu v sotesko se nahaja umetni jez.

Stene v soteski so sestavljene iz mehkih in krhkih plasti volčanskega apnenca.

V sotesko se po izdolbenih žlebovih stekajo hudourniki.

Po lepi makadamski cesti sva kmalu prišla do kmetije Driselpoh. Z laježem naju je iz svojega ograjenega pesjaka pozdravil kuža. Od kmetije sva nadaljevala do slapa Driselpoh.

Smerokaz naju je usmeril naravnost.

Grmiščni rjavček

Robidov livadar

Kapusov belin

Metulji so letali od cveta do cveta.

Do slapa, ki se nahaja na koncu soteske sva hodila 20 minut. Od tam sva se vračala po isti poti nazaj.

Soteska Driselpoh

Skorjasti kamnokreč

Poleg kratkodlakave popkorese sva ob vračanju iz soteske na skalah opazila tudi skorjasti kamnokreč.

Na poti proti domu, sva naredila še nekaj postankov za ogled.

Hudajužna

Hudajužna je bila prvič zapisana kot Pochudauschna (Podhudajužna) leta 1515, ko je bila ob stari vasi Obloke (na Brdu) zgrajena šele ena domačija. Razširila se je konec 16. in začetku 17. stoletja kot košansko (kajžarsko) naselje. Ime pomeni"odjugi najbolj izpostavljena lega".
Ena o anekdot o imenu kraja pravi, da so vaščane Turki presenetili ravno takrat, ko so pojedli šele slabši del južine (zelje), zabeljene žgance pa so morali prepustiti napadalcem.

Kapela sv. Barbare

Hudajužna ima kapelo sv. Barbare, ki je zavetnica rudarjev. Postavili so jo graditelji Bohinjske železnice v zahvalo, ker težka gradnja železniškega predora ni zahtevala smrtnih žrtev.

Vetrovalna naprava železniškega predora Bukovo

V najožjem delu Baške grape na Koritnici stoji Vetrovalna naprava železniškega predora Bukovo, ki je v času parnih lokomotiv izpihovala dim iz predora.

Sto let stara kamnita zgradba je edina ohranjena te vrste v Evropi.

Dicova voda

Baška grapa je dolina čistih voda. Po njej teče reka Bača, vanjo se stekajo potoki Kacenpoh ali Mačji potok, Driselpoh, Koritnica in Kneža. V globinah Klavž izvira Dicova voda, ki ima stalno temperaturo in nikoli ne presahne, zato se uvršča med t.i. "dobre vode". Od nekdaj je med ljudmi znana po tem, da pripomore k boljšemu počutju.   

Izvir Dicove vode velja za globinski izvir. Portal v obliki kamnitega oboka so med prvo svetovno vojno uredili vojaki avstroogrske vojske. Območje je bilo v tem času del zaledja soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. Kamniti obok nosi železni napis z letnico 1916.

 

Ob obnavljanu zajetja Dicove vode v juliju 2007 je bila izkopana zanimiva steklenica piva Pilsen iz časa prve svetovne vojne. V steklenici je bil zvitek popisanega papirja. Namesto zamaška je imela kepo betona. Skozi rjavo steklo se je komaj dalo razbrati začetne vrstice: Alois Kern, rojen v Weinburgu, okrožje Murek, Štajerska, star 50 let, oče dveh sinov.....Sporočilo je dokument, ki govori o vzrokih za gradnjo vodnjaka in o vojakih, ki so pri tem sodelovali.

Na desni polički na spodnji strani portala je napis: A. Kern - Graz.

Prav na izviru je postavljena moška glava. Ta usmerja curek vode, ki priteče skozi usta. Od tod tudi izhaja poimenovanje izvira: Dicova, Decova, Dedcova voda ali Izvir pri Dedcu.

Po radiestezijskih meritvah naj bi Dicova voda imela pozitivne energijske lastnosti. Njene močne energije naj bi delovale na vse čakre. Med ljudmi velja, da pripomore k boljšemu počutju bolnikov z boleznimi prebavil in prostate.   

Tudi midva sva pila pri tem izviru in v steklenice natočila vodo. Potem pa je bil že čas, da sva se brez ustavljanja odpeljala domov.