Na Krasu je krasno

Na Krasu je krasno-

nikdar ni prezgodaj,

nikdar ni prekasno:

vse je zmeraj o pravem času,

na Krasu.

Nedelja, 14.10.2012
Tako se imenuje vsakoletni tradicionalni pohod na Krasu, katerega smo se letos prvič tudi mi udeležili. Parkirali smo na italijanski strani in sicer v zaselku Praprot. Od tam smo se z avtobusi in kombiji pripeljali do Tubelj pri Komnu.  

Tam smo se vpisali in dobili darilo v obliki oranžne vrečke, ki smo jo napolnili z raznimi prospekti. 

Množica pohodnikov se je začela zbirati okrog 9. ure.

Bili smo zelo lepo sprejeti. Posladkali smo se lahko z domačim pecivom, čajem, žganjem, teranom, kavo, domačim kruhom. Prav vsega je bilo dovolj.

Pred odhodom smo raziskovali okolico in naleteli na zadnje osamljene buče, ki so še čakale na njivi.

Štartali smo z malo zamude ob 10 uri in 15 minut. Opozorili so nas, da pot ni označena in, da je treba slediti oranžnim kapam. Pohod se je začel po trasi ozkotirne železnice.

Prva zelo kratka postojanka je bila v zaselku Škofi.

Pohod je potekal po travniških makadamskih poteh, kjer smo vonjali cvetoča kraška zelišča šetraj in meto.

Daljši postanek smo naredili na kmetiji Kosmina, ki se nahaja v majhni kraški vasi Brje pri Komnu tik ob italijanski meji.

Prišli smo do bivšega mejnega prehoda Gorjansko.

Ustavili smo se pri spomeniku aktivista Josipa Kneza.

Po krajšem vzponu po ozki gozdni poti smo se spustili do vasi Slivno.

Od tam je bil lep pogled na Tržaški zaliv.

Pot nas je naprej peljala mimo gradišča - razvalin utrdbe iz predrimskih časov do jame Lisičja luknja.

Radovedni smo se spustili v jamo in bili postreženi z jamarskim čajem.

Čakala nas je še zadnja vasica Šempolaj pred ciljem.

Lepa jesenska dekoracija, šipek ujet v zelenih drobcenih listih bršljana. Po 4 urah in 30 minut smo bili na cilju.

Na prireditvenem prostoru v Praprotu smo se okrepčali in potem zadovoljni in malce utrujeni odpravili proti domu.