Pristaniški dan Luke Koper

5. DAN / Sobota, 25. maj 2024

Po zajtrku smo se peš odpravili po starih ulicah Kopra. Tako smo prišli do Luke Koper, kjer smo opazili, da se tam nekaj dogaja. Seveda smo šli pogledat in izvedeli, da je to dan, ko je Luka Koper odprla svoja vrata za obiskovalce na že tradicionalnem Pristaniškem dnevu.

Obiskovalcev je bilo zelo veliko, vendar nam je vseeno uspelo, da smo se z avtobusom in vodičko zapeljali na ogled edinega slovenskega tovornega pristanišča, ki je velik za kar 370 nogometnih igrišč. Veliko smo videli in izvedeli o varstvu okolja, delu in strojih na kontejnerskem, potniškem in avtomobilskem terminalu, pa terminalu za sadje, les, tekoče tovore. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen.

Po uri ogleda smo polni vtisov in otroških vprašanj izstopili iz avtobusa. Takoj smo se postavili v vrsto pred turistično ladjico Laho in počakali na vkrcanje.

 

Ko smo se vkrcali, smo kar nekaj časa čakali na odhod. Po petnajstih minutah pa so nam povedali, da se moramo izkrcati. Zapihal je veter, menda se je tam na morju nekaj dogajalo in zaradi naše varnosti so rajši odpovedali ogled. Po izkrcavanju smo se vrnili na PZA. Pospravili smo in se ob 18. uri odpravili proti domu.  

Kamp Adria Ankaran / PZA Koper

4. DAN / Petek, 24. maj 2024

Dopoldne smo se še enkrat sprehodili do pristanišča sv. Katarina. Občudovali smo labode, ki so bili pri jutranjem umivanju in čiščenju kril.

Po 16. uri smo zapustili kamp in se odpeljali v Naravni rezervat Škocjanski zatok. Tam sva že večkrat bila, vendar nikoli v tem času. Tudi tokrat smo se sprehodili po Učni poti, ki je krožna in dolga 2 km. Videli in slišali smo žabo debeloglavko. Skozi okna lesenih opazovalnic smo opazovali podolsko govedo, kamarške konje, race in labode z mladiči. 

 

 

Dolg postanek smo naredili pri mami raci in mladičih. Bili smo zelo tihi in pri miru, kajti drugače bi mama raca mladičke spravila takoj na varno.

Ko smo se odpravili naprej, smo videli labodko, ki je prišla iz vode. Pogledala je levo in desno in ko se je prepričala da ni nevarnosti, sta za njo prišla mladička, ki sta prav počasi prečkala potko.

Videli smo labodje gnezdo in mladička v njemu.

 

Kar dve uri smo se zadržali v Škocjanskem zatoku. 

Ob 18. uri smo prišli na PZA Koper, kjer smo si izbrali parkirni prostor, ki nama je nekako najbolj všeč.

Kamp Adria Ankaran

2. DAN / Sreda, 22. maj 2024

Takoj po zajtrku smo se ob obali sprehodili iz kampa do pristanišča sv. Katarina in naprej do školjčišča. S sabo smo vzeli malico, pijačo in dežnike.

Na školjčišču smo nabrali pelikanova stopalca in vretenca. Danes je tam vse manj školjk, saj se s hojo po školjčni sipini krhke lupinice zdrobijo.

Malo od školjčišča naprej smo se ustavili. Naredili smo postanek za malico. Labod je vseskozi potrpežljivo čakal na kakšen grižljaj, vendar ga ni dobil. Matija ve, da kruh ni primerna hrana za labode. 

Ko smo pomalicali, so se pojavile prve dežne kaplje. Odprli smo dežnike in se počasi vračali v kamp.

Kmalu je zopet posijalo sonce in lahko smo posušili dežnike. Matija se je s svojimi avtomobilčki zaigral na soncu. Ko se je naveličal, smo se balinčkali in kasneje odšli na igrala. 

Zvečer je ponovno začelo deževati, tudi zagrmelo je. 

3. DAN / Četrtek, 23. maj 2024

Dopoldne smo odšli na igrišče, kjer smo igrali odbojko.

Sprehodili smo se ob obali in opazovali ladje, ki so prihajale in odhajale s koprskega pristanišča. 

Obvezen postanek je bil pri igralih.

Zvečer pa smo počakali na sončni zahod.