Slavnik

Sobota, 26.april 2014
Po sprehodu in ogledu Škocjanskega zatoka, smo odšli na obisk k sorodnikom. Zvečer smo se poslovili in se odpeljali do parkirišča pri Žusterni. Tam smo prenočili.

Zbudili smo se zelo zgodaj. Napovedano je bilo bolj slabo, deževno vreme. Kljub slabi napovedi, pa nas je presenetilo sonce.  Že v petek smo se s sestrično domenili, da gremo na Slavnik. Ob 9 uri in 30 minut se odpeljemo iz Kopra v vas Podgorje, mi3-je, sestrična Romana in njen 5 letni vnuk Teo.

 

Parkiramo na velikem parkirnem prostoru, ki je že kar nekaj zaseden. Na vrh Slavnika vodi več poti. Izbrali smo za nas najbližjo pot iz Podgorja.  
 

Med potjo smo se zabavali tako, da smo bili pozorni na markacije, cvetje, hrošče, kamenje. Razveselili smo se Tommasinijevega petoprstnika in navadne potonike.

Hodili smo po kolovozu, se vzpenjali po ozki stezi skozi gozd. Vmes smo bili žejni, potrebovali smo počitek, palico za oporo. Ko se je gozd končal, smo na obsežnem travniku zagledali narcise, jagodosto hrušico, šmarnice.

Počasi smo prispeli do Tumove koča, ki se nahaja le nekaj korakov pod vrhom Slavnika. Tu smo v prelepem okolju in razgledu z užitkom pojedli in popili čaj.

Na vrhu 1028m visokega Slavnika.

Ob odhodu je bil Teo zelo zadovoljen s prisluženimi žigi, ki jih je v koči odtisnil na papir. Razigrani se vračamo v dolino. Daleč na drugi strani opazujemo dežno zaveso. Tudi mi ji ne uidemo. Malo pred koncem nas dohiti. Odpremo dežnike in oblečemo vetrovke. Preden prispemo do parkiranega AD-ja, je dež že prenehal. Odpeljemo se proti Kopru in Teo ni niti za sekundo tiho. 

Ves zadovoljen prvi hiti s Cindi s parkirišča domov.

Medtem, ko mi klepetamo in pijemo kavo sta Cindi in njihova 13-letna psička Pupa zaspali.