Kaznovan

10. april 2014
Na sprehodu je Jacka kar naenkrat nekaj prešinilo in se je pognal kolikor se je lahko po griču navzgor. Nobeno klicanje ni pomagalo.  Bil je popolnoma gluh. Nismo ga čakali, ampak smo odšli naprej.

Vseeno smo se med potjo ozirali nazaj, če nas je že dohitel. Včasih se zgodi, da jo popiha kar domov. In res je prišel za nami. V gobcu je nosil škrata, ki ga je pri stanovanjski hiši z žico vred nekje snel. Sledil nam je na varnostni razdalji, saj je vedel, da ni naredil prav. Ampak želji po igrači oz. trofeji se ni mogel upreti.  Ko se nam je končno približal, nam je nekako uspelo vzeti škrata in ga skriti. Ker smo vedeli, kje si je Jack "sposodil" škrata, ga je lastnica pozneje vrnila.

Za kazen in za hec smo ga privezali. Bil je presenečen in prav nič se mu ni sanjalo, zakaj ga jaz kar naenkrat vlečem. 

Ko sem lulala, se je moral ustaviti in počakati.

Ko sem jedla travo, je protestiral in s  pogledom moledoval. 

Ker ga nismo odvezali, je  klavrno nadaljeval pot. Kar vlekla sem ga za sabo in on mi je moral slediti. Čez nekaj časa smo ga odvezali. Zadovoljen in zopet svoboden je hodil za nami.