Muzej Staro selo Kumrovec

Sobota, 22. marec 2014

Že nekaj let smo razmišljali o obisku Kumrovca, rojstnem kraju maršala Josipa Broza Tita (7. maj 1892-4. maj 1980). Pa nam ni in ni uspelo. Letos pa nam končno je.

Takoj ob prihodu nas je pogled popeljal po urejeni ulici, ki ti pričara avtentično podobo zagorske vasi iz začetka 20. stoletja.  Ob vstopu smo kupili vstopnico, ki je na osebo stala 3 evre in začeli z ogledom. Muzej Staro selo je muzej na prostem in predstavlja zbirko starih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so obnovljena in stojijo na svojih starih temeljih.

Titova rojstna hiša

Titov spomenik, delo kiparja Avgusta Avgustinčiča.

Kuhinja

Hodili smo od hiške do hiške, v vsako vstopili  in si z zanimanjem ogledovali hišno opremo, pripomočke, delovna orodja in naprave. Pokukali smo v strugo potoka Škrnik, ki teče skozi vas in se izliva v Sotlo.

Nekatere je bolj zanimalo dogajanje zunaj. 

Kolarska delavnica in orodje.

Od zrna do pogače - primitivno orodje za poljedelstvo, ki se je uporabljalo za obdelovanje zemlje, setev in žetev.

Kovačnica z nakovalom, kladivi, kleščami.

Lončarska delavnica

"Glavna hiža", kjer je prikazano orodje in naprave s katerimi je mojster izdeloval lesene otroške igrače in glasbila.

Mostiček čez potok Škrtnik.

Zagorska nevesta.

Ob zagorski svadbi je bila glavna soba, "hiža" okrašena z raznobarvnimi okraski. Miza na kateri so bile svatbene jedi in kolači, je bila postavljena v obliki črke L. Zelo pomembni so bili muzikantje, ki so razveseljevali svate. Nevesta v svečani obleki, z venčkom na glavi je čakala na roditelje in ostalo rodbino.

Od konoplje do platna

Tako imenovana velika soba "družinska hiža" je bila namenjena  izdelavi in proizvodnji konopljinih in lanenih niti. Posušena stebla so ženske trle s trlico z nogami. Na kolovratu so spredle niti in navile štrene s posebnim navijalnikom. Ko so bile štrene navite na svitke, so na statvah stkale platno. Iz platna so sešile rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prte, srajce, krila.  

Hiška namenjena mlademu zakonskemu paru.

Na koncu so našo pozornost pritegnili vrabčki, ki so veselo čivkali po travi. Iznenada so se dvignili, se razkropili in si nekateri poiskali zatočišče na drevesu. Le zakaj neki? Ja, prihuljeno se jim je približeval črni mačkon, ki prav gotovo ni imel dobrih namenov.