Taborniki Rodu Srebrnih krtov Idrija so organizirali taborniški piknik ob praznovanju 60-letnice, ko je prvič zaplapolala njihova zastava.
Že dopoldne smo se peš odpravili na Pšenk, kjer se na jasi v gozdu nahaja taborniška koča.
Po poti je sledilo metanje palice in dirkanje za njo.
Ta bodeča neža je ob ozki strmi poti prav "bodla" v oči.
V gozdu vedno opazujem in poslušam. Tako vidim miško, veverico, ptice. Rada se zapodim za njimi.
Za obljubljeni golaž smo bili prezgodnji. Kuhar Zvone in njegova pomočnica Irma sta nam povedala, da se mora golaž kuhati vsaj še dve uri.
Medtem sem preizkusila notranjost šotora.
Pregledala sem še to taborniško napravo.
Mogoče so vedeli, da sem hotela prav to drevo polulati.
Počasi smo se odpravili naprej do koče na Hlevišah.
Ob prihodu nazaj v tabor je bil golaž že kuhan. Kuharjeva pomočnica Irma je lepo skrbela zanj.
Tukaj smo potem dobili golaž, za posladek dobre palačinke in potičko. Tudi žejni nismo bili.
Zlata prinašalka si je tudi zaželela golaža ali pa vsaj košček kruha. Tako se je usedla k naši mizi in z svojimi prelepimi očki in nežnim pogledom prosila. Njena lastnica seveda tega ni dovolila. In tudi če bi, mi nikoli ne hranimo kužka pri mizi. Povedala je še, da je nora na kruh.
Na Pšenku so se odvijale tudi razne igre. Od balinanja, orientacije, odbojke, družabnih iger in streljanja z lokom v tarčo.
Pred odhodom pazim na nahrbtnik, ker imam s sabo svinjski uhelj. No, pojedla pa sem ga lahko šele doma.
Današnje druženje je bilo prijetno in domače. Klepet s prijatelji in znanci, dobra hrana, prečudovita narava, lepo sončno vreme. Vse to na enem samem prekrasnem kraju obdanem z visokimi smrekami. Domov smo se odpravili še preden so taborniki zaključili piknik s prižigom tabornega ognja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar