Ob prihodu domov z obiska, smo si morali osvežiti spomin na malega Mika. Takoj smo pregledali arhiv njegovih slik.
Bil je prvo skoteni mladiček.
Rad je grizljav plišastega medota.
Preizkusil je plastično modro posodo.
Skrival in kukal je s košare, kjer so bile spravljene igrače.
Tudi tale mali medvedek je bil dober in zelo mehak.
Včasih je kar tako zaspal.
Bil je trmast in vztrajen madič. Vedno je hotel doseči svoje. Večkrat je morala mama Cindi pri njemu in seveda tudi pri drugih uporabiti kar nekaj strogih vzgojnih prijemov.
To mu ni bilo prav zelo všeč in je poskušal zbežati.
Umirila ga je lahko s prijemi za vrat in tačko. V nobenem primeru ni popustila in mu pustila, da bi obveljala njegova. Bila je res občudovanja vredna mamica, prav tako pa njeni mladički.
Ni komentarjev:
Objavite komentar