Matajur

Sobota, 22.september 2012
V soboto so se zmenili Cene, Anja in Simon, da se bodo povzpeli na Matajur. To je 1642 m visoka gora nad Kobaridom. Seveda me je moja Anja vzela s seboj.

Smerokaz in jaz.

Pri smerokazu Idrska planota, Matajur sta se mi skrila. Z mojim ostrim lovskim smrčkom ni šans, da jih ne bi našla.

Kot že veste obožujem krtine. Ni boljše zabave kot ritje vanje in potem umazan smrček, gobček poln zemlje in umazani krempeljčki.

Vedno višje smo in razgled je prekrasen.

Pozorno opazujem in čakam. Na vrhu se že vidi kapela.

Na vrhu Matajurja. Ops tačka pokonci. Nekaj se v travi premika.

V daljavi pri koči vidim helikopter. Le kaj neki se dogaja?

Vračamo se. V ograjenem prostoru je zaprta srna. Od blizu sva si zrli iz oči v oči.

 

Bliža se mi. Vsa sem napeta. Zalajam. Srna odhaja.

Popadla me je huda lakota. Tako sem majhna in aktivna, da moram tudi tukaj nadomestiti porabo energije.

Smo že pri italijanski kostnici v Kobaridu.

Ja tudi zabavali smo se in se smejali.

Trio A+ 2 krat C sedimo in uživamo v pogledu na Kobarid.

Visoko je.

Bolj siguren pogled na desno z razširjenimi zadnjimi tačkami.

Pogled na levo z enako razširjenimi zadnjimi tačkami in malo višje dvignjenim repkom.
Po ogledu kostnice smo se končno odpravili proti domu. No, zaradi mene bi se še lahko potepali.