6. DAN / Nedelja, 29. september 2024
Balatonfüred - Veszprem - Szentkiralyszabadja - Sportcamp Szekesfehervari
Zjutraj sva se odjavila iz kampa in se ustavila pri vodnjaku s kislo mineralno vodo. Ker sva videla, da si ljudje iz takih vodnjakov natočijo v steklenice vodo, sva bila radovedna kakšen okus ima. Pa sva si jo natočila v kozarec in popila. Ni bila slaba. Takih vodnjakov je na Madžarskem veliko.
Veszprem
Ko je bila radovednost glede vode potešena, sva lahko nadaljevala do Veszprema, ki velja za enega najstarejših mest na Madžarskem. Še danes velja za "mesto kraljic", saj so prav tukaj kronali
vse madžarske kraljice. Leta 2019 pa je mesto prejelo tudi Unescov naziv mesta glasbe. Ko sva prispela tja in hotela parkirati v bližini starega mestnega jedra, je bila tam zapora, policaji in redarji. Obrnila sva se in poiskala drugo parkirišče. Imela sva srečo, da sva ga hitro našla v bližini knjižnice, kajti parkirišča so bila že zelo zasedena. Že ob prihodu sva opazila, da vsi ljudje hitijo v eno smer. Pa sva šla za njimi. Prišla sva na Trg Svete Trojice in ugotovila, da se bo pred nadškofijsko palačo nekaj dogajalo. In res se je. Po otvoritveni glasbi iz balkona, so začeli prihajati cerkveni možje in kmalu se je začela maša. Nekaj časa sva poslušala in opazovala, potem pa sva nadaljevala z najinim ogledom starega mestnega jedra.
 |
| Parkirišče nasproti knjižnice. |
 |
| Kip zavetnika mesta sv. Mihaela in Satan, ki leži na tleh s pogledom uprtim v sv. Mihaela, ki premaguje
zlo. |
 |
| Vrata herojev zgrajena v spomin na žrtve 1. sv. vojne in na vse madžarske vojake. |
 |
| Mini skulptura Ernő stražar Veszprema. |
 |
| Kip Svete Trojice in katedrala sv. Mihaela. |
 |
| Kip prvega madžarskega kraljevega para, svetega Štefana in blažene Gisele. |
 |
| Razgledni požarni stolp, kjer vsako uro zaigra glasba. |
 |
| Vodnjak s kipom Dekle z vrčem, poznan tudi kot Zsuzsi. |
 |
| Mestna hiša |
 |
| Mini skulptura Ödön ulični glasbenik. |
V Veszpremu bi z lahkoto ostala še kakšen dan, saj je mesto zelo lepo, zanimivo in mirno. Ker pa sva bila omejena s časom, sva po ogledu nadaljevala v Szentkiralyszabadja.
Mesto duhov - Szentkiralyszabadja
Takoj, ko sva parkirala je k nama pristopila varnostnica. Povedala nama je, da je za ogled potrebno plačati vstopnino 400 HUF, saj je ta kraj v zasebni lasti. Po kratkem razmisleku sva se odločila, da plačava. Bila je nedelja in tam je bilo parkiranih veliko avtomobilov. Postavljena je bila tudi stojnica in okoli nje kar nekaj ljudi. Povedala nama je, da v bližino blokov ne smeva, ker so tam igrali paintball. Sprehodila sva se po ostalem delu mesta, ki pa je povečini preraščeno z drevesi in grmičevjem. Večina stavb je bila zgrajena v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Tu so živeli ruski in ukrajinski vojaki, ki so bili tu stacionirani in so si ustvarili svoje mesto. Imeli so vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo, gimnazijo, gledališče in kino. Po umiku vojakov so bili objekti zapuščeni, izropani in prepuščeni propadu. Mesto je zelo podobno Pripyatu pri Černobilu, zato mu domačini pravijo madžarski Černobil.
Med ogledom mesta, sta nama prišla nasproti varnostnika, ki sta očitno pazila, da ne zaideva v kakšno opuščeno hišo.
Po ogledu sva nadaljevala na spanje v Szekesfehervari. Na poti sva se ustavila pri vojaškem helikopterju Mi-24.
Sportcamp Szekesfehervari
Ko sva prispela v Szekesfehervari, sva poiskala edini kamp, ki je bil v bližini mesta. Tam sva za tisti dan zaključila z ogledi.
 |
| Recepcija |
