Pohod po Poti dediščine Loške doline

Nedelja, 19. oktober 2014

Odločali smo se med tremi pohodi, ki so bili planirani za nedeljo. Zmagal je pohod Po poti dediščine Loške doline. Od doma smo se odpeljali dovolj zgodaj, da smo na parkirišče pri Kovinoplastiki Lož prispeli pred 8. uro.

Vpisali smo se in plačali 8 evrov na osebo. S  prvo vodeno skupino pohodnikov smo se podali po krožni poti Lož-Markovec-Koča vas-Vrhnika-Žaga-Podgora-Kozarišče-Grad Snežnik-Šmarata-Nadlesk-Dane-Podcerkev-Stari trg-Lož

Prvi postanek v megli, kjer je stojnica s svojo sladko lepoto kar vabila.

Megla nas je še vedno spremljala, ko smo se bližali gradiču Koča vas. Tu je nekoč stalo več koč-zato tudi ime Koča vas in gradič z istim imenom. V drugi polovici 16. stoletja ga je zgradila družina Haller, zato tudi ime gradu Hallerstein. Obnovljen je bil konec 19. stoletja, do 2. svetovne vojne pa je bil v lasti družine Schollmayer. V Kočo vas je na počitnice zahajal pesnik Oton Župančič v letih 1933-1934. Tu so nastale njegove pesmi Med ostrnicami.

 

 

Tam smo takoj ob prihodu dobili za pokušino koruznjačo. Potem nam je bilo povedano in pokazano kako se izdela ostrnica. Ostrnico predstavlja okleščen vrh smreke, ki jo je potrebno dobro zasaditi v tla, da se pod težo sena ne prevrne. Kmalu se nam je iz gradiča pridružil imitator Otona Župančiča, ki je odhajal na sprehod. Še prej pa si je dodobra ogledal izdelavo ostrnice.  

Z delčkom novega znanja smo se odpravili naprej. Čez potok Obrh je bilo v 19. st. zgrajenih več kamnitih mostov. V Vrhniki smo prečkali največjega, petločnega.

 

Od tam smo pot nadaljevali do izvira Velikega Obrha v Žagi, kjer je velika hiša z žago. Tam je bila leta 1911 zgrajena prva kopalnica.  

Počasi se je megla začela poslavljati in mi smo zavili v gozd. Tam smo postali in se na kratko seznanili z življenjskim prostorom polha, opremo in  pastmi. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov menda sega v leto 1240. Polhe je predstavil že Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine kranjske, kjer so uprizorjeni, kako jih hudič žene na pašo.

Sonce je popolnoma pregnalo meglo in bilo je zelo, zelo topli. Pred nami se je kazal 1796 m visoki Snežnik.

Prispeli smo do stoječe vode, kjer se je včasih pralo perilo in se družilo.

Nadaljevali smo v Podgoro, kjer stoji kapela svete Družine. Zidana je bila 1996 kot izpolnitev zaobljube interniranih vaščanov na Rabu. 

Od tam smo s ceste zavili desno na makadam in naš naslednji cilj je bil grad Snežnik. 

Po kratkem postanku smo nadaljevali proti letališču Nadlesk, ki je bilo prvo zavezniško letališče, ki je delovalo v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Letališče z zavezniško oznako "Picadilly club", je služilo predvsem za evakuacijo ranjencev iz partizanskih bolnišnic, za dovoz orožja, za evakuacijo rešenih zavezniških letalcev in vojakov ter za vzdrževanje zveze z zavezniško vojsko v južni Italiji. Tam, kjer je bilo nekoč letališče, so danes postavljeni panoji, kjer si lahko o njem vse preberemo.

V Danah smo se ponovno ustavili in popili čaj. Ogledali smo si kapelo sv. Izidorja, ki so jo zgradili ob koncu 18. stoletja.

Proti koncu naše poti smo obiskali še vsestranskega umetnika tetraplegika Benjamin Žnidaršiča, ki pri slikanju drži čopič v ustih. Je direktor Zavoda Ars Viva, ki se med drugim ukvarja s kmetijstvom in kulturno dediščino. V pogovoru z njim smo veliko izvedeli o njegovih načrtih. O slikarskih, kiparskih delavnicah, ki jih prireja. Na posestvu svojega pokojnega očeta v Podcerkvi gradi kulturni center z gledališčem. Resnično enkraten človek, z izredno notranjo močjo, ki se ne ustavi.

Po več kilometrih hoje smo prišli v zadnje naselje Stari trg. Tam je izstopal zvonik s čebulasto kapo zraven stare cerkve sv. Jurija. Nismo pa mogli niti mimo razstavljene ladje, ki je menda delo domačega župnika. 

Zadnji del poti smo kar malo pohiteli. 20 kilometrov dolgo pot smo z vsemi postanki naredili v šestih urah. Imeli smo vodičko, ki je veliko vedela in nas je sproti seznanjala z naravno in kulturno dediščino Loške doline. Brez njenega pripovedovanja, ter ljudi pri katerih smo se ustavili med pohodom, ta dan ne bi bil tako poučen in zanimiv.