Odkrivamo Dolenjsko

Sobota, 11. oktober 2014

Veliki Dol-Kostanjevica na Krki-Veliki Dol

Na Velikem Dolu smo dopoldne izkoristili za druženje in pogovor. Za popoldne pa smo že imeli planiran izlet. Avtodom smo pustili lepo parkiran na Velikem Dolu. Sposodili smo si avto in se po kosilu odpeljali do mesta na vodi ali dolenjskih Benetk, kot nekateri rečejo Kostanjevici na Krki.

Na otok vodita dva večja lesena mostova namenjena prometu, eden na severni in eden na južni strani. Mi smo parkirali pred mostom in se peš podali na otok. Ustavili smo se pred najstarejšo ohranjeno stavbo v mestu cerkvijo sv. Jakoba. Pokukali smo v njeno notranjost in okolico. Nadaljevali smo po Oražnovi ulici naprej in našli plačljivo parkirišče za avtodome. Sprehodili smo se do polovice tercialskega mostu, ki je namenjen samo pešcem.

Pobožali smo kostanjeviško ribo in nadaljevali mimo stare fontane in nekdanjega dvorca, ki od leta 1958 služi kot Lamutov likovni salon. Ime je dobil po novomeškem grafiku in slikarju Vladimirju Lamutu ( 1915-1962).

Med stavbami v mestu je zanimiva hiša dr. Ivana Oražna (1869-1921). Bil je zdravnik, kirurg in porodničar. Pred hišo stoji njegov doprsni kip.  Cerkev sv. Miklavža (Nikolaja) zavetnika mornarjev in ribičev, stoji blizu južnega vhoda v mesto in je prvič omenjena leta 1581. 

Sprehodili smo se izven otoka do ljudske šole iz leta 1906, ki ima zelo zanimiva vrata.

Pred njo stoji kip vdove z otrokom, delo Ivana Meštrovića. Po parku so razporejene še druge skulpture Forme viva.

Do mostu na severni strani smo se vračali po ulici Talcev, mimo rojstne hiše Jožeta Gorjupa. Že na mostu smo se ustavili in lovili zadnje sončne žarke. Občudovali smo reko Krko in odseve v njej.

Bivši cistercijanski samostan, ki mu domačini pravijo kar Grad je največji gotski samostan pri nas in stoji na južnem obrobju Kostanjevice. Sakralno funkcijo je izgubil že leta 1786 in kmalu začel propadati, med drugo svetovno vojno je bil požgan. Obnavljati so ga začeli leta 1958. V njem je galerija Božidarja Jakca. S stalnimi zbirkami se predstavljajo umetniki Božidar Jakac, brata France in Tone Kralj, Jože Gorjup in drugi. Galerija je znana tudi po mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva. Ta se je začel leta 1961 in obsega več kot 100 skulptur, ki so razstavljene na prostem.

Slikoviti glavni vhod z obrambnima stolpoma iz leta 1737 in kopijo Marijine freske, ki jo je istega leta po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja v spomin na napad Uskokov leto poprej naslikal Frančišek Jelovšek. Po naročilu opata je bila leta 1742 pozidana tudi nova fasada samostanske cerkve.

S tem ogledom se je naše odkrivanje kulturnozgodovinskih znamenitosti Dolenjske končalo. Ostale so nam naravne znamenitosti, ki pa smo jih rajši pustili za drugič.