V četrtek smo se z avtomobilom odpeljali v kamp Runke na izmenjavo z avtodomom. Anji in Simonu sta se dva dni prej pridružila Cene in Ana. Kar lepo smo se porazdelili na eni parceli.
Namesto pikapolonice nas je tokrat obiskal zeleni paličnjak. Nekaj časa se je sprehajal po naših rokah, potem pa smo ga odložili v bližnji grm, kjer se je zakamufliral v vejico.Uživali smo v plavanju v zelo toplem morju.
Tudi opazovanje frizbija, ki je letel nad vodo je bilo nadvse zanimivo.
Skozi borovce nas je zgodaj zjutraj presenetilo ožarjeno nebo, ko nas je Cindi zbudila za lulanje.
Sprehodili smo se do obale in z vsemi čutili vsrkavali to prekrasno čarovnijo narave.
Tudi spanje z glavo na spalni vreči in mehki odejici ter sončku je zelo prijalo. Priliko je treba takoj izkoristiti. Zaradi radovednosti pa se očke ne morejo čisto zapreti.
Zadnji dan se sprehodiva po obali in tam malo posediva medtem, ko drugi dokončujejo pospravljanje. Nikamor se nama ne mudi. Na drugi strani so zanimivi potapljači, ki se odpravljajo na potapljanje in vozijo na barko potapljaško opremo. Ob 11 uri se odjavimo s kampa v upanju, da tako zgodaj na avtocesti gužve še ne bo.
Ampak to so bili računi brez krčmarja. Pot do slovenske meje je trajala dolgih 5 ur (drugače 1 uro in 20 minut). Noro, neverjetno, katastrofalno, neumno. Prav nam je bilo, ker se nismo držali prvotnega načrta, da prestopimo mejo pri Sočergi. Po avtocesti od Kopra proti Logatcu nas je s svojo lepoto tolažilo pisano nebo z odtenki sive, oranžne, roza, modre in rumene barve.
Na Kalcah pa so se spremenile v prav tako čudovite barve noči in nas spremljale vse do doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar