Javornik

Nedelja, 10. avgust 2014

V nedeljo nas je sonce prebudilo in zaželeli smo si malce gorskega zraku. Od nas je kamorkoli greš, kar nekaj ur vožnje, ura pa je bila že 9. Gremo na Javornik nad Črnim vrhom, ki nam je nekako zelo blizu. Pokličemo še prijateljico, ki je bila takoj za in ob 10 uri pripravljeni odpeljemo izpred njenega bloka.

Ko prispemo v Črni vrh pa smo se kar malce razžalostili, saj se je sonce skrilo in nad Javornikom so se zbirali temni oblaki. Pihalo je. No, nič hudega. Bomo pa skrajšali pot. Po makadamski cesti se odpeljemo proti Šajsni Ravan in na cesti zagledamo skalo. Že druga letos. Prva je bila na sredi ceste, ko smo kolesarili v Belo. Na srečo je bilo toliko prostora, da smo se izmuznili mimo nje. Parkiramo pri kapelici na Šajsni Ravan in s pogledom v nebo začnemo hoditi.

Pri Pirnatovi koči malo posedimo, pomalicamo in se odpravimo naprej proti razglednemu stolpu na Javorniku (1242 m).

Med potjo se ustavimo, gledamo vetrovno naravo in zremo v nebo. Odločimo se, da bo vreme zdržalo in dežja ne bo.

 

Na vrh lesenega stolpa se je povzpela samo prijateljica, mi smo jo počakali kar spodaj. Mimo njega smo se po drugi poti odpravili v dolino.

Med potjo nas je razveselilo sonce, ki nas potem ni več zapustilo. Zadovoljni s pohodom, smo si dan še polepšali z obiskom pri sodelavki in njeni simpatični družini. Prav lepo smo se naklepetali in se dosti kasneje s polnimi želodčki odpravili domov.

Zvečer pa je tako močno sijala velika polna luna in nam ni pustila spati.