Kamp Runke

Četrtek, 24. julij-sobota, 2. avgust 2014

Za letošnji dopust smo si izbrali kamp Brioni, ki se nahaja med Fažano in Pulo. Ob prihodu smo na recepciji dobili karto z označenimi šestimi parcelami, ki so bile še proste.  Štiri so bile na soncu, dveh pa v tisti gneči sploh nismo iskali. Kamp na nas ni naredil pravega vtisa, zato smo odšli naprej. Odločili smo se za kamp Runke, kjer smo že lani julija dopustvovali in nam je bilo všeč.

Tudi tukaj je bil problem najti parcelo, saj je kamp majhen in ravnega terena zelo malo. No po dveh premikih AD-ja, nam je v tretje uspelo najti pravo mesto.

Kopali smo se na nam že znanem mestu pod borovcem, ki nam je nudil prijetno senco. V tem zalivu je morje vedno mirno.

Na sprehodu so nam bile všeč ograje okrašene s plodovi pasijonke, ki jo imenujejo tudi Kristusov cvet.

Zidovi pokriti z jasminovo trobo.

Kolesarili smo po rtu Kamenjak in se srečevali s trumami avtomobilov, ki so prihajali na kopanje v vse te čudovite zalivčke. Pri hišici za plačilo vstopnine, je bila kolona vozil prav takšna kot včasih na mejnem prehodu.

Pri info hišici smo priklenili kolesa in se sprehodili po stezi dinozavrov in odkrili lani spregledano ogromno mravljo.

Posedeli smo na skalah z dinozavrovimi stopinjami in si oči odpočili na modrini morja in svetilniku na otočku Porer.

Vsak dan smo hodili in raziskovali. Skozi Premanturo smo se odpravili do kampa Stupice. Med potjo smo odkrili krušno peč iz XVIII. stoletja.

Ravno prav dolg in lep je bil sprehod do kampa Stupice. Najbolj nam je bil všeč  polotoček s parkiranimi AD-ji.

Ob obali smo hiteli nazaj, ker so se začeli zbirati temni oblaki in v daljavi se je slišalo grmenje. Na koncu pa dežja sploh ni bilo.

Tako pa nas je v Wc-ju presenetil kačji pastir, ki si je prišel nalovit komarje in mušice za kosilo.

Čez nekaj dni je v daljavi zopet grmelo in zbirati so se začeli temni oblaki. Vse smo pospravili in okoli 19 ure so začele padati prve dežne kaplje. Prav lepo so nas uspavale s škrebljanjem po strehi AD-ja. Z vremenom smo imeli res veliko sreče. Od doma so nam sporočali o samem dežju. Slišali smo o poplavljenih kampih v Izoli, Zadru, Lošinju.

Na dopustu smo si vzeli čas za kopanje, kolesarjenje, sprehode, poležavanje, pobijanje komarjev, reševanje križank in prebrali dve knjigi.

Deveti dan smo z našim dopustom zaključili. Kot ponavadi, smo naredili izmenjavo z Anjo in Simonom. S kampa smo se odpravili takoj po kosilu. Mi gužve nismo imeli, se je pa na drugi strani kot jara kača vila dooooolga kolona vozil za vstop na Hrvaško. Spremljala nas je vse do vstopa na avtocesto.