Vojaško pokopališče

Nasproti železniške postaje v Štanjelu, se v majhni dolinici nahaja pokopališče avstro-ogrske vojske iz
prve svetovne vojne.

Vhod na pokopališče s kamnitima stebroma.

Na levem stebru je vklesana letnica 1915, na desnem pa letnica 1917.

Do kamnitih stopnic in templja vodi široka travnata pot. Na vrhu templja sta dva grba in vklesan napis Filiis optimis-patria grata, kar pomeni  Najboljšim sinovom-hvaležna domovina. Med štirimi kamnitimi stebri so postavljeni trije bloki, kjer so vklesana imena, ki pa se ne razločijo najbolje. Verjetno so to imena padlih vojakov, ki so tukaj pokopani. Na vrhu stopnišča sta na levi in desni strani postavljena dva kamnita velika podstavka. Na enem je vklesano ime arhitekta Josepha Ullricha.

Edina še ohranjena kamnita nagrobna spomenika z vklesano judovsko zvezdo. V enem je pokopan praporščak Dezso Steiner, v drugem pa Rus Salomon Gerschow, vojni ujetnik.

Grob s kovinskim križem, na katerem pa ni več ploščice z imenom in priimkom padlega junaka.

 

Skozi Štanjel je potekala železniška proga Jesenice-Gorica-Trst. Z njo so oskrbovali vojsko z orožjem, hrano in vozili iz prvih bojnih linij ranjene in umirajoče vojake. Tu je bila tudi vojaška bolnišnica. Veliko vojakov ni preživelo zdravljenja in tako je nastalo pokopališče v kraški vrtači nasproti železniške proge.

Dan v Štanjelu smo zaključili tako, da smo prečkali progo, se ob njej še malo sprehodili in tako prispeli do parkiranega AD na železniški postaji.