Petek, 9. november 2012
Napovedan je bil lep, sončen petek. Sedli smo v AD, ki je itak po nekaj tedenskem predahu potreboval polnjenje in se odpravili proti Krasu.
Izbrali smo Štanjel, slikovito, utrjeno vasico, znano tudi kot "Biser Krasa". Nahaja se na pobočju griča Turn in že od daleč pritegne pozornost.
Parkirali smo pri železniški postaji in se peš odpravili naprej. Vzpeli smo se po cesti do glavnega vhodnega stolpa.
Štanjelski renesančno baročni grad daje naselju poseben pečat.
Skulptura iz kamna.
Na kamnu portala naselbinskih vrat iz leta 1692 je grb rodovine Cobenzl, ki je konec 17. stoletja dala v 15. stoletju zgrajeni graščini dokončno podobo.
Od mestnih vrat v obzidju vodijo stopnice v središče Štanjela. Zaradi turških vpadov so Štanjel obzidali z obzidjem, ki je ščitilo hiše, cerkev in grad.
Poznogotska cerkev sv. Danijela, ki so jo za svoje zadnje počivališče izbrali grofje Cobenzli, je bila sezidana med leti 1455 in 1460. Leta 1609 je bil prizidan zvonik, ki je zaradi svojega ostrešja v obliki limone postal simbol Štanjela.
Na pročelju zakristije je vzidan spomenik škofu Antonu Mahniču, delo Evgena Guština.
Kraška oziroma romanska hiša grajena v času romanike in gotike. Iz strehe vodijo kamniti žlebovi, v katere se je zbirala meteorna voda in se od tod stekala v bližnji vaški kamniti vodnjak.
Pročelje Gajžarjeve hiše v Štanjelu krasita doprsna kipa ukrajinskega pesnika Tarasa Grigoriča Ševčenka desno in prevajalca njegovih del v slovenščino Jožeta Abrama, ki se je tu rodil. Taras Ševčenko je poznan kot ukrajinski pesnik, slikar in humanist. Jože Abram je bil duhovnik , pisatelj, dramatik, prevajalec, narodni buditelj in organizator planinstva v Trenti, zaradi česar je dobil vzdevek Trentar. Prevedel je Ševčenkovo romantično pesniško zbirko Kobzar.
Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, na katerih so različni kamnoseški izdelki.
Najvišja točka je Ledenica ali Gledanica, ki se nahaja na vrhu hriba Turn, kjer so tudi ostanki rimskega obrambnega stolpa.
Razgledna točka s pogledom na del Štanjela.
Na gradu Štanjel je galerija Lojzeta Spacala, pomembnega slovenskega slikarja in grafika.
Najlepši, sedaj že posušeni venčki sv. Ivana so od kresne noči tako razstavljeni. Spleteni so iz rožic sv. Ivana. To so homulica, ki ji rečejo rumeni križci ali zvezdice svetega Ivana in šentjanževka, rman in kresničevje. Kresni venčki simbolizirajo moč sonca, večnost.
Po tradiciji in izročilu so ti venčki, ki jih obesimo na kresni večer na hišna vrata, pomoč pri zaščiti pred slabimi silami, ker varujejo hišo pred nesrečami, ujmami in točo, pa tudi pred kačami. So tudi lep in naraven okras hiš.
Napisna plošča iz leta 1580 z dvoriščne fasade.
Dvorišče dvorca s stopniščem.
Vodnjak na dvorišču Štanjelskega gradu.
Kobdiljski stolp ali Stolp na vratih je del obzidja in drugi vhod v naselje. V stolpu je urejena galerija, trgovina spominkov in razgledna točka.
Samopostrežba-prodaja medu.
V hišah okoli gradu opazimo veliko zanimivih motivov. Ta pove, da je v tej hiši čebelarna in da je ta znak sončna ura.
Ozke ulice se iztekajo v majhne trge, sredi katerih stojijo kamniti vodnjaki. Ta je še posebej okrašen z raznimi keramičnimi figurami, cvetjem in kamenjem.
Okrašena stena nad oknom.
Ob straneh vrat okrašeni steni z zelenjem in angelom in nad vrati podkvica za srečo.
Dobra kapljica terana in rezina pršuta sta simbol tradicije in kulture.
Še ena štirna na poti skozi ozke uličice.
Pri vhodnem stolpu si lahko obiskovalci ogledajo tudi spominsko zbirko, ki je posvečena 2. svetovni vojni na Krasu.
Tako, pa smo prišli od še ne raziskanega začetka do konca z mnogimi novimi vtisi in spoznanjem o prelepem, majhnem, prijaznem, kraškem biseru Štanjelu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar