Italijanska kostnica

Nedelja, 25. november 2012
Italjanska kostnica je veličasten spomenik, ki je zgrajen okoli cerkve sv. Antona na hribčku nad Kobaridom. Septembra 1938 jo je odprl Benito Mussolini.

Začetek poti iz centra mesta.

 

Do kostnice vodi asfaltna cesta, ob kateri so postavljene postaje križevega pota. Sprehod do vrha traja približno deset minut.

Zgrajena je v obliki osmerokotnika s tremi koncentričnimi krogi, ki se proti vrhu zožujejo. Prav na vrhu stoji cerkev sv. Antona, ki je bila zgrajena že mnogo prej, saj je bila posvečena leta 1696. Kostnico sta oblikovala kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovanni Grappi.

Spominska plošča

Kostnica je bila zgrajena v spomin padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. Vanjo so prenesli posmrtne ostanke 7014 neznanih in znanih padlih vojakov z okoliških vojaških pokopališč. Vojaki so padli v okolici Tolmina, Kobarida in Rombona. 

 

Na ploščah v zelenem marmorju so po abecedi vklesani priimki in imena vojakov z vojaškimi čini in pri vsakem piše v italijanščini Presente (Prisoten) in tudi plošče neznanim vojakom.

 

Vhod v cerkev svetega Antona in njena notranjost.

Po isti poti smo se vrnili v center Kobarida. Vreme res ni bilo sončno, vendar kljub slabim napovedim tudi dežja ni bilo.

Po Vertovčevih poteh

18. november 2012
V nedeljo smo se odpravili na 12. pohod po Vertovčevih poteh.

Zbrali smo se pri mogočnem hrastu pred vasjo Ustje. Na stojnici TIC-a Ajdovščina, smo dobili informacije o pohodu in razne prospekte o ostalih zanimivostih v okolici.

Od zbirnega mesta smo nadaljevali pohod najprej po poljski poti in nato po asfaltirani cesti do vasi Dolenje.

Povzpeli smo se do cerkvice sv. Marjete, ki je bila sezidana leta 1646.

Cerkvice stoji na samem sredi gozda.

Znana je predvsem po gotskem prezbiteriju v oltarnem delu.

 

Vertovčeva pot se vije med vinogradi, travniki, polji, zaselki in vasicami.

Cerkev sv. Kancijana na glavnem placu na Planini.

Spominska plošča Matiji Vertovcu na Planini, na stari šoli.

V prostorih šole smo si ogledali razstavo intarzij, rezbarij in pirografij domačih ustvarjalcev.

V nadaljevanju poti postanek za čaj, kavo in klepet.

Razstavljen Falcon.

Rojstna hiša  s spominsko ploščo Matije Vertovca v zaselku Jakulini. Matija Vertovec je bil duhovnik, poljudnoznanstveni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov.

V zaselku Jakulini je pričel padati dež in treba je bilo odpreti dežnike.

Bližamo se vasi Šmarje.

Tam smo pomalicali in poizkusili kozarec belega vina.

Vas Šmarje

Vrata hramov so bila odprta za vsakogar, ki si je želel pokukati v njegovo notranjost. Okušali smo sir, skutni namaz s čemažem, domači kruh pečen v krušni peči in seveda vinsko kapljico.

Spominsko obeležje Matiji Vertovcu na vaškem trgu, ki so ga vaščani v zahvalo svojemu rojaku postavili ob 150-letnici njegove smrti.

Na tem prireditvenem prostoru je bila ob 12 uri osrednja kulturna slovesnost, ki pa se je mi nismo udeležili.

  












Ob 11 uri je bila maša v farni cerkvi Marijinega imena. Tam smo srečali znance in z njimi malo poklepetali.

Ob stenah hiš so bili razstavljeni razni izdelki.

Črn trn, listopadni bodičasti grm z velikimi, modrimi jagodami.

Zapuščamo Šmarje.

Naslednja postaja je vas Vrtovče.

Klepetanje v ritmu harmonike.

Žganjekuha in kozarček tropinovca.

Iz Vrtovč smo se odpravili proti dolini v zaselek Lijak.

"Disco" hišica v Tevčah.

Na Uhanjah prečkamo most. Vedno sem za deset dolžin naprej.

Skozi vas Ustje smo se bogatejši še z enim prehojenim pohodom vrnili na izhodiščno točko.