19. tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave

Imenuje se po pisatelju Josipu Jurčiču, rojenem 3. marca 1844 na Muljavi. Avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, znamenite Kozlovske sodbe v Višnji Gori in drugih del.

Od doma smo se odpravili zgodaj zjutraj. Na avtocesti proti Ljubljani nas je že navsezgodaj pozdravilo sonce in nam zaželelo dobro jutro.

 Sredi prvega križišča nas je pričakal svetleči polžji orjak.

Prva tabla od mnogih, ki nas je usmerila na pravo pot.

Višnja Gora je ljubko mestece na holmu, ki še dandanes kaže podobo srednjeveškega naselja.

 

Zaradi svoje lege, obzidja in obrambnih stolpov, je nekdaj uspešno kljubovalo turškim vpadom. Iz tistih časov so ohranjeni deli obzidja ter stolp, imenovan "Purfelturn".

Startali smo ob 7 uri in 30 minut iz starega dela mesta Višnje Gore. Pred mestno hišo smo opravili prvo žigosanje pohodnega dnevnika.

Mestna hiša Višnja Gora - na njenem pročelju je kip slavnega čebelarja Emila Rožiča.

Cerkev sv. Ane

Pred mestno cerkvijo sv. Ane je edini spomenik polžu na svetu.

Višnjavski simbol je slavni polž na verigi. Legenda pravi, da so višnjegorski grofje rešili pred smrtjo mladega beneškega plemiča, ranjenega v boju s Huni. Žena beneškega doža jim je v znak hvaležnosti poklonila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Grofje so jo podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

 

 Valvazorjev vodnjak iz leta 1872.

Vrata - zanimiva posebnost na neki hiši. 

 

Pot se v Višnji Gori začne strmo navkreber mimo Starega gradu grofov Višnjegorskih. Šli smo skozi vasico Pristava, Zavrtače, kjer smo imeli drugo žigosanje.

Prišli smo na Polževo, kjer smo popili topel čaj in se odpravili naprej. 

Na Polževem je hotel in manjše smučišče z vlečnico.

 

Na vrhu planote si ogledamo cerkvico sv. Duha. Glavni vhod cerkve krasi dragocen in zelo zanimiv portal iz 15. stoletja, ki prikazuje Kristusa na križu, ob njem pa sta Marija in sv. Janez Evangelist.

 

Naprej nas je pot peljala  do vasi Male Vrhe in mimo gradu Roje, kjer smo se strmo spustili do kmetije Kaščarjev.

Počivališče Roje, kjer smo pojedli jabolko.

Pot nas je popeljala mimo cerkve sv Janeza Krstnika, kjer smo si ogledali notranjost cerkve in nagrobnik viteza Foedransberga, ki naj bi bil eden zadnjih lastnikov gradu Kravjek.

 

Prehoditi smo morali še pot mimo vasi Oslice in prispeli na cilj našega pohoda -Jurčičeve domačije na Muljavi. Naredili smo 15 km in hodili 3 ure. Bili smo med prvimi pohodniki, ki so prispeli na Muljavo.

Krjavljeva koča

 

 Malica in kratek počitek na Muljavi.

 

Na Muljavi smo si ogledali še poznogotsko cerkvico Marijinega Vnebovzetja in njeno notranjost, ki je znana po zlatem baročnem oltarju in freskah Janeza Ljubljanskega iz srede 15. stoletja.

 

Z Muljave smo pot nadaljevali proti Krki, mimo vasice Potok, Znojil po stezi do Trebnje Gorice in naprej do izvira Krke. 

 

Ostale zanimivosti na poti do izvira reke Krke, ki so tudi pritegnile našo pozornost.

Vhod v Krško jamo

Kaj neki se tam notri tako svetlika?

Gremo pogledat

 

 V jami je stalna prebivalka človeška ribica.

Reka Krka izvira pod Krško jamo

Po ogledu smo se po isti poti vrnili na Muljavo. Tam smo se postavili med množico pohodnikov, ki so čakali na avtobusni prevoz do Višnje Gore.

Prav ta prve so naju dobesedno porinili v avtobus. Vsedle sva se na prvi sedež spredaj. V njega se je nabasalo toliko ljudi, da so se vrata avtobusa komaj zaprla. Zunaj jih je ostalo še mnogo, ki so morali počakati na naslednjega.

Skozi okno sva opazovali vso to čakajočo množico.

Z avtobusom sem se peljala drugič. Prvič mi vožnja ni bila posebno všeč. Sedaj pa sem prav uživala. Lepo sem sedela na kolenih in gledala na cesto. Bila sem zelo, zelo pridna.

 In na koncu se je končalo tako.