Ko smo se pred nekaj tedni vozili skozi vas Studeno, smo opazili smerokaz za Sv. Lovrenc. Odločili smo se, da se bomo v bližnji prihodnosti povzpeli na njega. Ta dan je prišel, ko smo videli vremensko napoved, da bo na Postojnskem lepo, sončno vreme.
Hrib in cerkev Sv. Lovrenc |
Borov gozd |
Nanizane drevesne gobe na deblu. |
Kmalu se je gozd začel redčiti.
Dvigamo se. |
Bili smo prijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da bomo hodili po snegu, ki je ponoči zapadel.
Drevesa so bila okrašena z ledenimi svečkami in zmrznjenim snegom. V objemu sonca so se čudovito lesketala.
Pogled nazaj, levo in desno nam je razkril prelep razgled na Postojnsko kotlino, Nanos, Snežnik, Slivnico, Vremščico, ....
Pred sabo smo zagledali križ s srcem in lepim napisom, ki bi bil povsod dobrodošel.
"Gospod Bog, Blagoslovi to čudovito dolino, njene prebivalce pa ohrani v zdravju, sreči in ljubezni." Le kdo vsega tega ne rabi?
Na 1019 m. |
Na drugi strani pa na Postojnsko kotlino, njeno okolico in še daleč naprej.
Cerkev sv. Lovrenca. |
Na informativni tabli v dolini smo prebrali, da se cerkev sv. Lovrenca omenja že leta 1391. Zvonik ima letnico 1671. Zunanjščina dolge in ozke cerkve z zvonico in lopo pred njo kaže na istrski vpliv. Posvečena je sv. Lovrencu, ki je zavetnik revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev in likalk. Varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v križu, vročico.
Čez nekaj časa smo se odpravili nazaj na izhodišče in se v dolino previdno spuščali po strmem in zasneženem pobočju.
"Pol drevo nam kaže figo." |
Vas Studeno z cerkvenim zvonikom. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar