Pohod po krožni poti iz Vilenice

Nedelja, 21. februar 2016

Z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica Kras, smo se odpravili na pohod po krožni poti iz Vilenice. Pot nas je vodila mimo Velikega hriba na Široki vrh (Kislica). Ogledali smo si Perkovo pečino in in se povzpeli do Slavčevega razgleda pod Sedovnikom. Pot smo nadaljevali mimo Ostrega vrha in lipiških kamnolomov nazaj v Vilenico.

Parkirali smo pred jamo Vilenico. 

Hodili smo po poti, ki je bila očiščena pri obnovitvi sežanskega vodovoda. 

514 m visok Široki vrh (Kislica).

102 pohodnika na Kislici.

Žlebiči

Proti Perkovi pečini.

Smerokaz

Spodmol Perkova pečina

Plezališče

Gozdni mah.

Proti Slavčkovem razgledu pod Sedovnikom.

Smerokaz

Slavčkov razgled na n.v. 496 m.

Čudovit razgled na Sežano in okolico.

Proti lipiškemu kamnolomu.

Med potjo do kamnoloma smo si vmes ogledali še brezno. Ko smo se sprehodili mimo velike skale, smo zagledali obraz. Velik ljubitelj Krasa, pohodnik, jamar Ludvik Husu, nam je povedal, da je to obraz lipiške deklice. Od njega smo veliko izvedeli o Perkovi pečini in še marsikaj zanimivega. 

Brezno.

Zavetnica rudarjev, pa tudi kamnosekov sv. Barbara.

Takoj, ko smo vstopili na območje kamnoloma smo se ustavili pri kapeli sv. Barbare.

Kamnolom Lipica.

Kamnolom Lipica

Lapuh.

Ogromni bloki lipiškega kamna.

Proti jami Vilenica.

V bližini parkirišča.

Z našim pohodom smo zaključili ob 14. uri. Na teh pohodih se imamo vedno lepo. Vsakič spoznamo nov delček prelepe Slovenije in kaj novega izvemo. Ob koncu pohoda se že veselimo naslednjega in komaj brzdamo radovednost, kam naslednjič.

Poslovili smo se od nekaterih pohodnikov in si vzeli čas še za kratek ogled okolice pri jami.  

Ena od skulptur Marka Pogačnika pred vhodom v jamo Vilenico.

Vhod v jamo.

Nekoč so domačini verjeli, da v jami prebivajo dobre vile. Tako je tudi dobila ime Vilenica. Jama je v tem letnem času zaprta, zato smo se nanjo ozrli le s stopnic. 

Pogled na skulpture, zaprto prodajalno kart in jamarski dom.

Spomenik

Grobovi vojakov

Vedno, ko parkiramo pri stari avtobusni postaji v Sežani, vidimo tablo z napisom Vojaško pokopališče. Nikoli pa nimamo časa, da bi si ga ogledali. Ko pa smo se danes vračali skozi Sežano, smo se na hitro odločili, parkirali in se sprehodili do njega. 

Star nagrobnik.

Na njem so pokopani vojaki avstro-ogrske vojske, ki so padli v letih med 1915 in 1917. Ob teh hladnih, kamnitih nagrobnikih z žalostno preteklostjo, nam je hitro postalo hladno. Skozi železna vrata smo vstopili in prav tako zapustili pokopališče.  

Na poti domov nam je že sledila polna luna v objemu rožnatih oblakov. Čudovito !