Srečno 2016

Energy overdose from Mencen on Vimeo.

NAJ BO TUDI VAŠE LETO 2016  ZABAVNO, RAZIGRANO, LJUBEČE IN NABITO Z ENERGIJO!

Kobilja Glava (1475 m)

Ponedeljek, 28. december 2015

Ponovno so nas zvabile gore in v soncu smo se odpeljali proti Tolminu.  Že na Mostu na Soči smo padli v meglo, ki nas je spremljala prav do vasi Poljubin.

Ko pa smo se dvigali po 8 km dolgi, ozki cesti smo meglo pustili pod sabo.

Parkirali smo v bližini koče na planini Stador.

Smerokaz

Od tam smo se usmerili proti Kobilji Glavi.

Hiška ob poti.

Dvigamo se.

Pogled na gore.

Na vrhu

Od tam smo se po vrhu grebena namenili po nemarkirani poti na planino Lom.

Vsak po svoje smo se strmo spuščali proti planini.

Že od daleč vidna rdeča streha.

Nadaljevali smo proti planini Podkuk.

Planina Podkuk

Žabiški Kuk

Rodica

Tabla z nasvetom o kačah.

Naravnost Tolminski Migovec.

Postanek na klopci.

Vračamo se.

Zapuščamo planino Lom.

Zapuščamo Triglavski narodni park.

Pljučnik

Še zadnji kos poti po makadamski cesti.

Vipavski Križ

Sobota, 26. december 2015

Vipavski Križ stoji na podolgovatem griču sredi doline in spada med zgodovinsko najzanimivejše kraje Vipavske doline. Prvič je omenjen 1252 kot "villa Crucis", največji razcvet pa je doživel v 16. st..

Vhodni portal v novejšem delu obzidja z letnico 1613.

Nekdanji dvižni most

Jaslice za okensko šipo.

Župnijska cerkev povišanja sv. Križa.

Spominska tabla

Na njej piše, da je zadnjo nedeljo v novembru leta 1563 na tem mestu govoril množici Primož Trubar.

Stari trg z vodnjakom in zvonovi.

Nevsakdanja vrata.

Gasa

Najstarejši del, V gasah, ima ozke uličice z eno-ali dvonadstropnimi hišami.

Po vseh uličicah so v tem času razstavljene jaslice s priimkom družine, ki jih je postavila.

V kraju je bil od leta 1636 kapucinski samostan v katerem je živel eden najbolj uglednih in zabavnih slovenskih pridigarjev in najbolj znan baročni pisec Janez Svetokriški, s pravim imenom Tobia Lionelli (1647-1714). Napisal je pet knjig pridig Sacrum Promtuarium - Sveti priročnik. Pred samostanom so mu postavili doprsni kip.

Grb grofov Thurnov.

V samostanski cerkvi sv. Frančiška Asiškega  je več dragocenih slik. Eno največjih platen pri nas, Slava Svete Trojice iz 17. stoletja je delo kapucinskega brata Oswalda.

 Plac pri gradu in skulptura NOB.

Grajsko dvorišče z vodnjakom.

Ob koncu 15. st. je goriški škof zgradil v Križu štiristolpni grad in kraj obzidal, da bi ga zavaroval pred Benečani in Turki. Kljub temu je bil 1508/09 pod Benečani. Leta 1605 je grad s posestvi kupil grof Hermann Attems.

Plac spada v novejši del vasi.

Južna mestna vrata

 

Bananina palma na dvorišču samostana.

Banane.

Jaslice iz gline.

Kapelica.

Obzidje.

Prijetno nam je bilo hoditi po ozkih uličicah v celoti spomeniško zaščitenega srednjeveškega mesteca. Poklepetali smo z domačinoma. Pogrešala sta burjo, saj se je menda že cel teden tukaj zadrževala megla. Jaslic v cerkvi in domu krajanov si nismo mogli ogledati. Oboje je bilo zaklenjeno. Tudi za ostalo božično dogajanje v Vipavskem Križu smo bili prezgodnji.

Planina Kofce (1488 m) - Veliki vrh (2088 m)

Četrtek, 24. december 2015

Od doma smo se odpeljali v dežju, ki nas je spremljal vse do Ljubljane. Proti Tržiču pa je že sijalo sonce.

 

Z avtom smo se po makadamski cesti pripeljali zelo visoko nad Jelendolom, kjer smo ob cesti parkirali.

Po zelo kratkem vzponu, smo bili kmalu pri koči in planšariji.

Čez razgleden in strm travnik smo nadaljevali na Veliki vrh. 

Višje, ko smo se vzpenjali, bolj po ozki poti smo hodili.

Pot je nezahtevna, edini strmejši del je zavarovan z jeklenicami.

Proti vrhu se je vse bolj gostila megla.

Blizu vrha smo bili le še pike v megli.

Pihal je veter, postalo je zelo hladno, razgleda ni bilo nobenega, zato smo se kar obrnili. 

Brez sonca je bil pogled na planino zavit v rahlo meglico.

Planina Kofce je najbolj zahodna planina na južnem, travnatem pobočju Košute.

Pasje galopiranje po njej je bilo brez zadržkov, saj je planina v tem času prazna in tiha.

V zavetju so se na kupu stiskali telohi.

Skozi temne oblake je sonce nekaj žarkov poslalo tudi nam.

Na vrhu se je razjasnilo, megla je odšla in pokazalo se je čisto modro nebo.

Postanek za malico smo naredili pri križu. Tam smo na klopci uživali v razgledih in soncu.

Ko smo odhajali, smo se ustavili pri kamnitem znamenju s križem. Od tam smo se še enkrat ozrli nazaj. 

Po nekajminutnem spustu s planine Kofce, smo prispeli do kapelice Janeza Krstnika. Presenečeni nad zanimivo kapelico, smo opazili slike, ki so izdelane na odrezkih smrekovih debel. Od tam pa smo kar prehitro prišli do avta.