Škofja Loka

Sreda, 17. junij 2015

Pod vzhodnimi obronki Škofjeloškega hribovja, na sovodnji Poljanske in Selške Sore leži Škofja Loka. Staro mesto z najbolje ohranjenim srednjeveškim jedrom v Sloveniji.

Prečkali smo most čez Selško Soro in se usmerili na Spodnji trg ali Lontrg.

 

Grogčeva hiša na Spodnjem trgu

Prvotne stanovanjske hiše so bile lesene in s čeli obrnjene proti cesti. V pritličjih in ob ulici so bile delavnice in trgovine, v nadstropjih pa stanovanja. Tu so živeli manj premožni meščani in člani obrtniških in trgovskih cehov.

S Spodnjega trga smo prišli na Mestni trg ali Plac. Okoli mesta in gradu je bilo sezidano obzidje.

Po potresu 1511, se je zunanjščina hiš spremenila. Enonadstropne stavbe so marsikje zamenjale dvonadstropnice. Nekdanji strogi funkcionalni videz meščanskih hiš so v 16. in 17. st. obogatili z dekorativnimi elementi.

Na trgu stoji baročno Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo v zahvalo, ker je bilo obvarovano pred kugo in ognjem.

Na obeh straneh so stavbe s pisanimi pročelji, z gotskimi ali baročnimi portali.

 

Ogledali smo si mestni vodnjak z letnico 1883, mestnim grbom in okrasnim vrčem na vrhu. Zanimivost grba je zamorec s krono, ki je po legendi rešil zemljiškega gospoda Abrahama pred medvedom.

Pri Kajbetovi hiši zagledamo kovinska vrata z baročnim tolkačem in okovjem. 

Na levi strani dominira Homanova hiša. Zunanja podoba z vogalnimi pomoli je meščanski dvorec iz 1524. Fasado krasijo renesančne poslikave, vidijo se freske srednjeveškega vojščaka in sv. Krištofa, ter drugi okraski.

 

 Zadnji del hiše se preliva v župnijski dvorec.

Na zahodni strani trg zapolnjuje cerkev sv. Jakoba.

 

Od tam smo se usmerili skozi podhod stare osnovne šole za dečke. Na fasadi smo videli kamnito ploščo iz 1627, ustanovitelja šole Mihaela Paplerja.

 

Po drugi strani smo se vrnili do cerkve.

Posedeli smo na Cankarjevem trgu v kavarni Na štengah.  

 

Pot smo nadaljevali do nunske cerkve Marije Brezmadežne, ki leži pod škofjeloškim gradom in je z njim tudi povezana. 

 

Na ozki ulici stisnjeni med visokimi hišami, se je skrival star kamnit smetnjak.

 

Prišli smo na Kamniti ali Kapucinski most, ki ga je dal zgraditi škof Leopold v 14. st.. Med jahanjem po mostu, je mostninar od njega zahteval plačilo za prečkanje mostu. Škof je bil užaljen, razjezil se je in začel vpiti. Konj se je prestrašil in zbezljal. Ker ni bilo ograje, sta oba padla čez most in utonila. Leta 1888 so most obnovili in opremili z železno ograjo. Sredi ograje so postavili kip sv. Janeza Nepomuka z loškim grbom na podstavku.

V bližini stoji Kapucinska cerkev s knjižnico in samostanom. V knjižnici poleg inkunabul in starih verskih knjig hranijo dragoceni rokopis patra Romualda Marušiča iz leta 1721. To je "Škofjeloški pasijon" najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenskem jeziku.

  Od tam smo se mimo pošte in avtobusne postaje vračali na izhodiščno točko.

Še enkrat smo se ozrli proti Kapucinskemu mostu, cerkvi, gradu, Sori.

Prispeli smo do parkirišča, posedeli na klopci in se čez nekaj časa odpeljali.