Potepanje po Makedoniji

10. DAN
Četrtek, 14. maj 2015

Kuklica-Kratovo-Kriva Palanka-Observatorij Kukino-Manastir Prohor Pčinjski

V naravi obkroženi s ptičjim petjem, smo se zbudili v nov sončen dan.

Pred ogledom, smo se ustavili v gostišču, kjer smo z gospodinjo popili jutranjo kavo. Gospodar je bil zaposlen z delavci, ki so hiteli z gradnjo apartmajev.

 

Do The stone dolls-kamnitih lutk smo potrebovali pet minut. Že od daleč smo zagledali veličastne figure, ki jih je narava ustvarila z erozijo. Poigrala se je z nenavadno domišljijo in izoblikovala visoke stolpe podobne nevesti, ženinu, svatom, botri, botru. 

Med rožicami smo zagledali polža s sploščeno hišico in prelepo barvasto spiralo.
Zadovoljni, da nas je pot zanesla tudi sem, smo se poslovili, zahvalili za gostoljubnost in se odpravili naprej.

Hiteli smo proti starodavnemu mestecu Kratovu. "Zlata" doba Kratova se je začela v 13. stoletju s kopanjem zlata. V srednjem veku in v času Turkov je bilo to mesto bogastva in slave. Mestece je skrito v vencu planin, na zahodnem pobočju gore Osogovo, na nadmorski višini 600 metrov nad morsko gladino. Leži na dnu nekdanjega vulkanskega kraterja, po katerem je tudi dobilo ime. Sezidano je kot amfiteater, s hišami, ki se terasasto dvigajo druga nad drugo.  

Od drugih mest se loči po mostovih z enim samim obodom in stolpih. Reka Tabačka deli mesto na dva dela. Kratovo je mesto, ki je na nas naredilo velik vtis, je mesto s posebnim šarmom.

Obiskali smo še eno mesto Krivo Palanko, ki je bila ustanovljena leta 1634 v času vladavine turškega vezirja Bajram-Pasha kot obrambni in vojaški center.

Parkirali smo pred občino in se odpravili na potep po mestu.

 

Znašli smo se pred mestnim muzejem.

Sprehodili smo se po sprehajalni poti ob Krivi Reki. Mali labodi so bili domiselno izrezani iz avtomobilskih gum.

 

Od tam smo se odpeljali proti Kokinu, kjer je leta 2001 arheolog Jovica Stankovski odkril 4000 let star observatorij.

Na vrhu observatorija smo se ozrli na AD, ki je ostal parkiran pri info tabli.

Pogledali smo na vse štiri strani neba in razgled je bil enkraten.

Observatorij je sestavljen iz dveh delov. Vključuje posebne kamnite označevalce, ki se uporabljajo za sledenje gibanju Sonca in Lune na vzhodnem obzorju. Opazovalnica uporablja metodo mirujočega opazovanja , označevanje pozicij Sonca ob zimskem in poletnem solsticiju, kot tudi enakonočja.

Po načrtu smo si hoteli ogledati tudi Kumanovo. Morali smo ga izpustiti, saj je bilo v Kumanovem takrat obsedno stanje. Policija se je spopadala z oboroženo skupino 70 teroristov.
Tako smo se rajši usmerili na mejni prehod Prohor Pčinjski. Cesta je bila v zelo slabem stanju. Makedonsko mejo smo prečkali brez težav. Na srbski meji pa so nam pogledali v prtljažnik, če slučajno izvažamo kakšne živali ali ljudi.

Po nasvetu srbskega carinika smo se odločili, da prespimo v bližini pravoslavnega samostana Prohor Pčinjski. Samostan je ustanovil bizantinski cesar Roman IV. Diogen v letih 1067-1071 in v čast svetega Prohorja Pčinjskega, ki mu je prerokoval, da bo postal cesar.

 

Ogledali smo si cerkev in njeno notranjost. 

Tu se nam je čas ustavil. Mala crkljiva muca nam je povsod sledila. Posedeli smo ob obzidju samostana in "poslušali" tišino.