Na oblačno soboto se udeležimo 9. pohoda po krožni poti Dekani-Tinjan-Dekani. Nastal je z namenom spodbujati ljudi k zdravemu načinu življenja ter preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi.
Parkiramo sredi vasi, pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja in se sami pred začetkom pohoda odpravimo na pot. Sledimo rdečemu smerokazu KROŽNA POT.
Mimo zadnjih hiš pridemo do vinogradov in oljčnih nasadov. Opazimo znak srce, ki je pol modre in pol rdeče barve in mu sledimo. Po pobočju hriba pot zavije proti anteni.
Skozi redek borov gozd, se povzpnemo na Goli hrib. Na vrhu se nam odpre lep pogled proti Dekanom in Kopru.
Pot se po gozdu spušča proti koči LD Dekani nad Kolombarjem.
Na nekaterih mestih so postavljene klopi za počitek, malico ali samo za odložitev nahrbtnika. Kmalu pridemo do razcepa poti pod Kolombarjem, kjer je nameščena informativna tabla krožne poti.
Zavijemo desno proti lovski koči. Tam se okrepčamo s čajem in krofom. Ogledamo si v kletkah razstavljene golobe, zajčke.
Ustavimo se ob prijaznem osličku, ki se mirno pase, ga božamo in se z njim slikamo. Od tu se vrnemo do informativne table in visoko nad nami vidimo naš cilj, vrh Tinjana s cerkvijo sv. Mihaela in visokim antenskim stolpom.
Pot nadaljujemo po asfaltu in pri prvi hiši zavijemo levo do električnega droga z oznako Tinjan, ki nas usmeri na strmo, kamnito stezo, ki se vzpenja v gozd. Prav tu srečamo pohodnika, ki nas je prepričal, da je prava in boljša pot po cesti. V resnici je bila pot daljša in nezanimiva. Smo se pa najedli fig, ki so rasle ob robu ceste.
Po asfaltu končno pridemo do cerkve sv. Mihaela, z mogočno lipo sredi vasi. Dosegli smo najvišjo točko poti. Popijemo čaj, si ogledamo notranjost cerkvice in se odpravimo nazaj. 
Ustavimo se še na razgledni točki in pod nami leži Osapska dolina z znamenitima stenama, ki privablja številne plezalce in viadukt Črni Kal. Od tu pot nadaljujemo strmo navzdol do zaselka Podgorci, nazaj v Kolombar in naprej do smerokaza SLAP, kjer se spustimo v grapo hudournika in nadaljujemo do parkirišča.
V avto odložimo nahrbtnik in palice in se mimo gasilskega doma in najožje ulice v Dekanih odpravimo na prireditveni prostor.
Tu pojemo dobro domačo joto s klobaso in kruhom. Pot je bila nezahtevna, vmes nam je čisto majčkeno ponagajal dež. Bilo je prijetno, ne premrzlo in ne prevroče. Ob vračanju domov smo bili zadovoljni, da smo med zbirko pohodov dodali še enega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar