Na ta prekrasen, topel jesenski dan, smo nabirali kostanj. Brskali smo pod kostanjevimi drevesi in iskali čim debelejše plodove. Jamrali smo nad bodečimi ježicami, ki so nas zbadale.
Tudi ostala narava je bila prečudovita. Konji na paši in v ozadju razkošje jesensko obarvanih dreves.
K sebi nas je vabil mokovec, listopadno drevo z rdečimi jagodami. V času revščine in lakote so ljudje uporabljali zmlete plodove kot nadomestek za moko. Na drugem drevesu so se že od daleč videli zimzeleni polkrožni grmički z belimi jagodami. Bela omela, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi.
Dan smo zaključili s pripravo kostanja, ki smo ga zunaj na starem gašperčku spekli. Ob prijetnem klepetu, lupljenju toplega kostanja in polni luni se je sobotni dan prehitro poslovil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar