Kostanjev dan

Sobota, 19.oktober 2013



Na ta prekrasen, topel jesenski dan, smo nabirali kostanj. Brskali smo pod kostanjevimi drevesi in iskali čim debelejše plodove. Jamrali smo nad bodečimi ježicami, ki so nas zbadale.



Tudi ostala narava je bila prečudovita. Konji na paši in v ozadju razkošje jesensko obarvanih dreves.



K sebi nas je vabil mokovec, listopadno drevo z rdečimi jagodami. V času revščine in lakote so ljudje uporabljali zmlete plodove kot nadomestek za moko. Na drugem drevesu so se že od daleč videli zimzeleni polkrožni grmički z belimi jagodami. Bela omela, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi.

Dan smo zaključili s pripravo kostanja, ki smo ga zunaj na starem gašperčku spekli. Ob prijetnem klepetu, lupljenju toplega kostanja in polni luni se je sobotni dan prehitro poslovil.

Polna luna

Petek, 19.oktober 2013

Pohod na Krasu je krasno

Nedelja, 14. oktober 2013

Na 18. pohodu na Krasu je krasno, se je zbrala lepa množica planincev in ostalih pohodnikov.



Ob 9. uri parkiramo v Praprotnu v Italiji. Prisedemo na avtobus  Edo tours Postojna, ki nas odpelje v Tublje pri Komnu. Tam se ob prihodu vpišemo v vpisno knjigo in posladkamo z domačim pecivom, čajem, žganjem...

Za darilo dobimo večnamensko buff rutko, ki jo lahko nosimo okoli vratu, na glavi, kot elastiko za rep... Z njo se zavarujemo pred mrazom, vetrom, soncem.



Še zadnji napotki pred odhodom. Ob 10. uri štartamo. Všeč nam je, ker se trasa pohoda vsako leto spreminja. Sprva hodimo po ozki gozdni poti in nadaljujemo po asfaltirani cesti do vasi Škofi.



Skozi vas Kregolišče, po travnikih, kolovozih.



Med rujem do vasi Veliki dol.



Pri prvem postajališču se odžejamo s sokom. Za ceno 1 eura lahko degustiramo teranov liker, kutino, orehovec, trnjulo, travarico z 29 kraškimi zelišči,  figovo, hruškovo, nešpljino marmelade. V nadaljevanju poti hodimo v prvi vrsti takoj za vodičkama.



Ob poti nas pričaka gospod s polno košaro bonbonov in pot navzgor je veliko lažja.



Hodimo ob državni meji po italijanskem ozemlju.



Naš naslednji postanek je jama Vodnica. Nekateri se spustijo v jamo, drugi nadaljujejo pot strmo navzgor.



Še skozi zadnjo vas.



Po 4, 5h smo ponovno v vasi Praprot, kjer je že vse pripravljeno za lačne pohodnike in popoldansko zabavo z ansamblom Domači zvoki. Za konec si ogledamo še razstavo gob in se zadovoljni odpravimo domov.

Pohod po krožni poti Dekani-Tinjan-Dekani

Sobota, 5.oktober 2013

Na oblačno soboto se udeležimo 9. pohoda po krožni poti Dekani-Tinjan-Dekani. Nastal je z namenom spodbujati ljudi k zdravemu načinu življenja ter preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi.



Parkiramo sredi vasi, pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja in se sami pred začetkom pohoda odpravimo na pot. Sledimo rdečemu smerokazu KROŽNA POT.



Mimo zadnjih hiš pridemo do vinogradov in oljčnih nasadov.  Opazimo znak srce, ki je pol modre in pol rdeče barve in mu sledimo. Po pobočju hriba pot zavije proti anteni.



Skozi redek borov gozd, se povzpnemo na Goli hrib. Na vrhu se nam odpre lep pogled proti Dekanom in Kopru.



Pot se po gozdu spušča proti koči LD Dekani nad Kolombarjem.



Na nekaterih mestih so postavljene klopi za počitek, malico ali samo za odložitev nahrbtnika. Kmalu pridemo do razcepa poti pod Kolombarjem, kjer je nameščena informativna tabla krožne poti.



Zavijemo desno proti lovski koči. Tam se okrepčamo s čajem in krofom. Ogledamo si v kletkah razstavljene golobe, zajčke.



Ustavimo se ob prijaznem osličku, ki se mirno pase, ga božamo in se z njim slikamo. Od tu se vrnemo do informativne table in visoko nad nami vidimo naš cilj, vrh Tinjana s cerkvijo sv. Mihaela in visokim antenskim stolpom.

Pot nadaljujemo po asfaltu in pri prvi hiši zavijemo levo do električnega droga z oznako Tinjan, ki nas usmeri na strmo, kamnito stezo, ki se vzpenja v gozd. Prav tu srečamo pohodnika, ki nas je prepričal, da je prava in boljša pot po cesti. V resnici je bila pot daljša in nezanimiva. Smo se pa najedli fig, ki so rasle ob robu ceste.

Po asfaltu končno pridemo do cerkve sv. Mihaela, z mogočno lipo sredi vasi. Dosegli smo najvišjo točko poti. Popijemo čaj, si ogledamo notranjost cerkvice in se odpravimo nazaj.

Ustavimo se še na razgledni točki in pod nami leži Osapska dolina z znamenitima stenama, ki privablja številne plezalce in viadukt Črni Kal. Od tu pot nadaljujemo strmo navzdol do zaselka Podgorci, nazaj v Kolombar in naprej do smerokaza SLAP, kjer se spustimo v grapo hudournika in nadaljujemo do parkirišča.



V avto odložimo nahrbtnik in palice in se mimo gasilskega doma in najožje ulice v Dekanih odpravimo na prireditveni prostor.



Tu pojemo dobro domačo joto s klobaso in kruhom. Pot je bila nezahtevna, vmes nam je čisto majčkeno ponagajal dež. Bilo je prijetno, ne premrzlo in ne prevroče. Ob vračanju domov smo bili zadovoljni, da smo med zbirko pohodov dodali še enega.