Sprehodimo se še do jezera in čas je za odhod.
Proti koncu poti steza postaja vse bolj skalnata. Na obeh straneh nas spremljajo rožice.
Smo že v bližini koče.
Malo se nam tudi že dremlje. Nič čudnega, saj smo zelo zgodaj vstali.
Prelep pogled od spomenika na kočo, ki je zgrajena na temeljih nekdanje avstrijske vojaške bolnišnice.
Nasproti koče zanimiva okrasitev s starimi smučkami in radovedno raziskovanje in ovohavanje.
V odhajanju na Komno pazimo, da ne pohodimo svišča, ki se skriva v travi.
Dom na Komni in še vedno se nismo najedli kislega mleka in ajdovih žgancev.
Od doma pogled na Bohinjsko jezero in ob vračanju od spodaj pogled na dom.
Ob prihodu nazaj v kamp, smo najprej odpeljali AD na parkirišče izven kampa. Že včeraj smo se odjavili in iz kampa bi morali do 12 ure. Mi smo seveda zamujali, ker smo se z gričev vrnili šele ob 15 uri. Potem smo kot vedno odšli na kopanje. Iznenada so se od vsepovsod začeli zbirati temni oblaki in pihati je začel močan veter. A kljub temu se je bilo treba ohladiti in s telesa sprati znoj, ki smo ga pridelali na naši pohodniški turi.
Bilo je kratko namakanje, ker se je pooblačilo in začelo je grmeti. Hitro smo se spravili iz jezera in odpravili k AD. V njega smo prišli ravno pravi čas, da nas ni namočilo. V AD smo kar nekaj ur čakali, da je prenehalo deževati. Opazovali smo strele, premočene kolesarje, vračajoče planince, sprehajalce in tudi mamice z malčki, ki jih je dež presenetil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar